Vse po stezah, po širokih cestah, preko polja, po visokih klancih; hrepenenje mu je pot kazalo - čarodejka, tiha vešča je krščansko romala pred njim.
Ali je minilo eno leto, ali je minilo tisočletje - oslepele so oči, noge so ob kantonih že omahovale; ne trpljenja več in ne bridkosti, hrepenenje samo je ostalo, božji plamen šel je skozi noč.
Zgrudil se je ob cesarski cesti, daj počitka, Bog, o daj mi sanj!