Pogledala sem se v jezero, ki je mirno kakor nebo, in sem se videlačisto jasno, bolj jasno nego v ogledalu; kakor da bi bil globoko doli na dnu nekdo drugi, ki mi gleda v obraz in se mi smehlja. Prav nič bridkosti ni bilo v tistih očeh - gledale so široko odprte in so smehljaje molčale. Takrat sem se spomnila nate; ali ne - le moj korak se je spomnil ... se ji približa: Zato si se spomnila ... zato se je spomnil tvoj korak, ker sva stala nekoč obadva kraj jezera, ob pozni jeseni je bilo, v oktobru; jezero se je narahlo zibalo; tvoj obraz se je zasvetil razločno, pa je spet utonil in se je spet prikazal.