... Kakor se postopač ustavi na mostu in gleda v vodo; kmalu se zbere gruča ljudi, kmalu je poln ves most in vsi buljijo v to vodeno vodo kakor zamaknjeni, dokler se ne vzdrami postopač sam, zažvižga ter gre po svoji poti ... Ne tvojemu obrazu, ne tvojemu srcu se ne podá bolezen posušenih devic; tvoj posel je vriskanje, ne vzdihovanje. se v ogledalo, povzdigni oči, položi roko na srce, zavzdihni po donkihotsko- in se, se do omedlevice!