Ko sem bil otrok, sem si časih zaželel, da bi bil visoko tam med zvezdami, ali na mavrici, in da bi gledal na zemljo s takimi očmi, ki bi jim nikjer ne bilo skrivnosti. Zdaj bi si več ne želel takih angelskih oči; spomin bi mi na vekomaj zagrenil sama sveta nebesa ... Drugače ne more biti, ne sme biti: nekje je drugo življenje, kjerkoli; plemenitejše, večje, spoznanja polno življenje, nič podobno temu trudnemu, slepemu, zehajočemu umiranju, ki je zdaj naš delež!