List se je bil zganil v tolmunu, nastopil je pot od brega k bregu ... nato se je vrnil - od brega k bregu ... DIONIZ kakor da ga ni bil slišal; v ekstazi: Nikjer več ni bilo črnih zidov, neprijaznih. Nič več ni bilo mrtvih oken, ki bi strmela ... iz smrti v smrt strmela. Nič več tistih žalostnih oči, ne sivih lic, ne tihih korakov ... nič več tihih korakov tistih mrzlih, nemih senc, ki so se izprehajale po vrtu, po hodnikih, po izbah, ki so stale ob postelji in so ponoči budile človeka, da se je vzdramil bled in star ...: Sanjaš, otrok!