DIONIZ: Ti ... jaz pojdem ... jaz sem jo našel ... jaz jo vidim ... daleč ... daleč ... daleč ... V i d a je bila tiho in počasi odprla duri na levi; opravljena je kakor prej, le glavo in vrat je ogrnila v belo ruto; v roki ima svečo, ki jo postavi na mizo DIONIZ je začutil svetlobo na trepalnicah; v spanju, šepetaje:! ...
gre tiho k njemu in se skloni blizu do njegovih ust; šepetaje, kakor on: Dioniz, moj mali, moj srčno dragi!