Kaj bi človek zakrival oči z dlanjo in sanjal o zdravju in o mladosti in o veselem hrepenenju, ko vé, da je smrt ob njegovi rami ... in da je vse njegovo trudno hlepenje tako nečimrno in grešno, kakor da bi se starec napravljal na predpustni ples! ... Po tebi, Dioniz, ti moj mali, mi bo dolg čas, ko bom sam! DIONIZ: Težko mi je srce, strah me je.