Prav tista lica, prav tiste oči, prav tisti smehljaj, ki je milosti prosil ... Ali sem jo videl s temi živimi očmi, ali pa z očmi spomina ... tistega spomina, ki oznanja smrt ...: Čas je, stari, za naju obadva: spomin je bil! Meni je zažvižgal s polja moj prijatelj vihar ... čuj, že vdrugič!