: Tako bi se na pragu vrnil, kakor sem se vrnil jaz ... Luči, luči, toliko te strašne luči, da mi je plesalo pred očmi ... in pisane pustne so se vrtile, so poskakovale, se prevračale, lovile se in gnetle in se pretvarjale ... tudi ona je bila med njimi, tik pred menoj se je zavrtila, oplazila me je s kratkim, vihrajočim krilom policu ... spoznal sem jo, čeprav je imela črno masko ... Daj mi pijače,!