In potem se je pridružilo sočutje do vas, - oprostite, prosim, - da bi vas segnali sramotno odtod, da bi se priselil tu gor v ta tihi kraj zunanji svet s svojim vsakdanjim hrupom ... RUDA: Skratka, namenili ste se, da sežete vmes ter stopite na pozorišče kot rešilni ... Ah, kako ste me fino omrežili; natovorili ste na golo resnico toliko lepih besed, da je živ krst ne izvleče več na dan; meni samemu ste razstrli meglo pred očmi. Pobožali ste me po krvavi rani ... Ta tiha skrita krajina ... ta mirni dom, kjer bi počival človek z zatisnjenimi očmi ...