Župnik se zahvali z rahlim poklonom, mati odide ŽUPNIK: Ne spominjam vas rad, kaj sem rekel in kako sem ukazal; ali poglavitno je bilo - ne zamerite, beseda je le prispodoba -: da hlapec bodi hlapec in poslušen gospodarju.
: Sprejel sem ta ukaz, kakor se je spodobilo.
ŽUPNIK: Prispodoba o hlapcu je lepa, toda nerazumljiva naglim in vročim ljudem, ki slišijo besedo pa ne spoznajo misli.