stopi k nji in jo prime za roko: Slabič sem, glej, otrok, jokàv sanjač ... pa bi se rad za junaka postavljal ... Nikomur bi ne pokazal svojega solzávega srca ... ali tvoje oči so tako jasne ... ni me sram pred njimi ... kakor da bi stopil pred ogledalo ... Med pogovorom se je bilo pomalem zmračilo.