gre počasi k pisalni mizi in ugasne svetilko: Rajši bi, da me je upihnila burja, dokler sem gorel ... žalostno je, sam v sebi zaspati ... ugasniti v praznoti, luč brez olja ... Ž u p n i k od leve; obadva govorita zelo tiho: Zahvaljeni. In odpustite, kolikor sem vas žalil.