nova beseda iz Slovenije
rjuho, plahta in blazinica ležita na tleh. Na | zofi | sedi Peter Novljan, zelo mlad dečko, siromašno | A |
Novljanu: Dočakal si, Novljan! NOVLJAN sedí na | zofi: | Glej, Nina, hudó sem bil žalosten, tudi Poljanec | A |
KANTOR: Takoj pridem... Vzame klobuk, ki leži na | zofi; | delavki: No, le pojdite. DELAVKA ki je | A |
levi zofa D i o n i z sedi sključen na | zofi, | obraz uprt v dlani. P o l j a n e c za srednjo | A |
POLJANEC: Sanjaš, otrok! DIONIZ sedi na | zofi, | oči uprte kvišku: Stal je ob morju paradiž | A |
v sobo. Na mizah rože DOLINAR sedi na | zofi | pred malo mizico na levi; govori tiho, napol | A |
GRUDNOVKA: Nekaj krasnega je ležati o mraku na | zofi, | lenó in brez misli, posebno če so rože v sobi | A |
je pospravil kovčege; popotna suknja leži na | zofi, | palica na mizi.Vse je pripravljeno. | A |
pa se ne bi nihče potapljal!« Spet je bil ob | zofi | in pobral zvezek, a ga še isti hip spet zagnal | A |
Hrenovih, a ni se dolgočasil. Udobno je sedel na | zofi, | smehljajoč se je poslušal zakonsko dvojico, | A |
zaklopnica, bleščeča se na Daničinem pasu; po | zofi | se je po vseh štirih priplazila do deklice in | A |
stenah in po tleh; po mizah, po stolih in po novi | zofi; | v shrambi skrunijo posodo in skrivajo se v čevlje | A |
dodelili na hrano in stanovanje, sem spala na | zofi | v njuni spalnici. Brž ko sem zaslišala, da sta | A |
precej prostora, in tako sem tiste dni spala na | zofi, | v spalnici staršev.Nič se nisem jezila na mehko | A |
bi se bila potem spomnila, da ležim tamle na | zofi! | Mama je vzdihnila in zagrenjeno rekla: | A |
/ V pisani spalni halji je ležal Traven na | zofi | in je kadil iz dolge pipe, ki je segala s svojim | A |
Izba je bila polna. Sedeli so na stolih, na | zofi, | celó na postelji.Še izza peči, še s stropa so | A |
-- -- Ležal sem na | zofi | v svoji sobi.Kako in kedaj sem prišel domú, | A |
vina. Sinoči sem stopila v izbo; sedel je na | zofi, | lica je skrival v dlani; zdelo se mi je, da | A |
nikoli ni segla roka preko njega ... Ležal sem na | zofi, | glavo uprto ob dlan, oči polzatisnjene; opojnoprijetno | A |
zaklical ob poznem večeru, ko sva sedela na | zofi, | trudna od ljubezni, toda v utrujenosti hrepeneča | A |
Zakaj ni bilo okno zagrnjeno, nisva sedela na | zofi, | tesno objeta, trudna od ljubezni, višje sreče | A |
In sem mu ponudila roko. Stal je ob | zofi, | z roko se je opiral ob mizo in je gledal v tla | A |
napil nekoč premočnega čaja in je zaspal na moji | zofi, | ko je bil poprej še prevrnil kozarec na mizi | A |
ljudmi, med otroci, ki sede že polzaspani na | zofi, | v levici jabolko, v desnici črnega parklja; | A |
ter se je ozirala na Lojzko, ki je ležala na | zofi, | že slečena in odeta.Oče se je zasmejal in jo | A |
strah bi jo bilo, če bi ležala tam na stari | zofi | in bi ne mogla zaspati in bi poslušala pozno | A |
tiste gosposke sobe; v lepem krilu je sedela na | zofi, | preproge so bile na tleh, od stropa je visel | A |
predsobi skozi priprta vrata, da je ležala na | zofi, | z rokami pod glavo in z razpuščenimi kitami | A |
Luči nisem napravil ves večer. Ležal sem na | zofi | in čakal.V sobi se je temnilo, sence so se razgrnile | A |
so rasli kostanji, sta sedela doma na mehki | zofi. | Lepa in velika je bila ta zofa, sanjavo stilizirane | A |
pogledom in je zavzdihnil globoko; sedel je na | zofi | molče in s povešeno glavo do polnoči, nato se | A |
so rasli kostanji, sva sedela doma na mehki | zofi. | Lepa in velika je bila ta zofa, sanjavo stilizirane | A |
pogledom in sem zavzdihnil globoko; sedel sem na | zofi | molče, nato sem se ozrl še enkrat z dolgim in | A |
obstrmel. Ofelija je zaprla duri, stopila je k | zofi, | obesila je suknjo, ki je ležala tam, preko stola | A |
domači prag, in da bi sedela za to mizo, na tej | zofi | povabljena in poklicana.Ti si me vabil v gozd | A |
greh in sramota.“ Ofelija je sedela mirno na | zofi, | život nekoliko upognjen, roke sklenjene v naročju | A |
se mu zameglile. Zazdelo se mu je, da sedi na | zofi | nekdo drugi, ne Ofelija, da mu strme v obraz | A |
širokim, modrim senčnikom, in tuintam, na tleh, na | zofi, | na robu belo pogrnjene postelje so dremali nje | A |
koraki, iztega roko, oči mu žare; in tam na | zofi, | pred tisto malo mizico, tam sedi -- kdorkoli | A |
ko je ugledal gospoda Valentina. Ležal je na | zofi, | glavo naslonjeno na belo blazino; na kolenih | A |
Matilda je igrala. On je slonel na | zofi | in je zatisnil oči; Bog vedi, če je slišal pesem | A |
”Take so torej tvoje želje! Na | zofi | sediva in si pripovedujeva o ljubezni; berem | A |
slabo vzgojeni cestni pes od psá, ki dremlje na | zofi | in imá krog vrata svilen trak... Naredba kralja | A |
pa sam imel še par desetic ...“ Ko je sedel na | zofi, | lomil kruh z rokami in lupil jabolko, je bil | A |
duše zmerom. . / . / stran 160 . / Na rdeči | zofi | je napol slonel, napol ležal mladenič, navidez | A |
natakarica iz milosrčja privoščila, da je slonel na | zofi | do jutra ...Odkod si prišel, ti mladi fant, spomin | A |
sočutje mimo in se ne zmeni zanj. Na stari | zofi | je bila njena postelja.Vsa od vratu do podvitih | A |
sivo ruto; podobna je bila neveliki culi, na | zofi | pozabljeni; izza rute jegledal obraz in je gledalo | A |
kakor je pošten človek, ki leži od rojstva na | zofi. | Igrala je najpoprej mirno; čez pol ure pa | A |
“ ”Daj, da te zavijem in odenem, Pavla; na | zofi | bom sedel to noč in bom dremal!“ ”Ustrašili | A |
/ stran 276 . / Pavla je ležala v izbi na | zofi; | tako bel in lep je bil njen obraz, kakor nikoli | A |
ustnice niso več genile. Tuja ženska je stala ob | zofi | in je pripovedovala s kričečim, jokavim glasom | A |
Prižgala je svečo, postavila jo je na mizo ob | zofi | in ni izpregovorila besede.Od tiste ure je nisem | A |
ter se hkrati umikale odgovoru; sedel je na | zofi | in je pušil viržinko, ki je bila prevelika zanj | A |
steklenice in kozarce. Konrad, ki je sedel na | zofi, | je vstal, ko jo je ugledal.Nekoliko ožji se | A |
vzduha samega. Konrad je slonel globoko na | zofi, | oči napol zaprte, viržinko v ustih, roké prekrižane | A |
razmočen, kakor cunja v luži povaljana. Na | zofi | so sedeli svatje, vsi že dodobrega pijani, in | A |
očmi in zabuhlim obrazom je slonel Košir na | zofi; | zahropel je časih v Vrtnikovo melodijo, pobrundal | A |
razprostrtima rokama, eno nogo na tleh, drugo na | zofi; | usta so bila odprta, obraz je bil upal in starikav | A |
- -- -- V sobi gospé Marte sta sedeli na | zofi | gospá Divjakova in gospá Majerjeva; njima nasproti | A |
temveč meščana Marhulo, ki je sedel za mizo na | zofi | ter gledal name z mrkim očesom.Njegov obraz | A |
tovariš. . / . / stran 177 . / Ležala je na | zofi, | razkrečene tenke prste na licih, očí podbrekle | A |
čas v svoji izbi, daleč od ljudi. Sedela je na | zofi, | glavo povešeno, roke uprte ob kolena, in je | A |
je bilo telo, ki ga je objemal. Ležal je na | zofi | in komaj je še mislil na čudno novico, ki mu | A |
Noč je bila, zunaj vse tiho; ležal sem na | zofi, | dremotno je gorela svetilka na mizi. Iz temnih | A |
nanj in sem molčal; tam je sedel na tisti rdeči | zofi | ... kakor madež od olja ali petroleja; človek | A |
tesni izbi večeren somrak. Mlad človek leži na | zofi, | roke pod glavo.Vzduh je zatohel, težak, stene | A |
bilo, da bi stopil malo na cesto.“ Človek na | zofi | se je ozrl z zaspanimi očmi proti oknu.Na nasprotni | A |
počasi na njegova prsa ... Vzdignil se je na | zofi, | uprl je roke ob kolena in je sklonil glavo. | A |
temne ulice, v gnus in trpljenje ... Sedel sem na | zofi, | ona je sedela pred mano na nizkem stolu, roke | A |
svetile, kakor da bi stal z nožem pred njo; in na | zofi | je sedela lepa dama, gosposko opravljena; z | A |
neprijetno brenčanje ... Sempronij je ležal na | zofi | ter kadil cigareto.Premišljal je ekspozicijo | A |
razškropil vroči čaj po mizi, po postelji, po | zofi, | po njegovih rokah in njeni bluzi.Vstal je trepetajoč | A |
zarja ter udarila naravnost skozi okna. Na | zofi | za mizo je sedelo dvoje otrok, dekletce in deček | A |
življenja. Tu gori široke, tihe sobe, in na | zofi | jaz sam, s svojim dolgim, starikavim telesom | A |
nisem ganil iz izbe. Dopoldne sem ležal na | zofi, | pil sem čaj in sem čakal, da se je vrnila Minca | A |
deležen! ... Ali bi jo pozdravil, ki zdaj leži na | zofi, | obraz v blazini, lica mokra in vroča od solz | A |
levico. Niti je nisem dobro pogledal; šel sem k | zofi, | odložil sem palico in klobuk, nato semstopil | A |
sobi prijeten mrak, kadar sem popoldne ležal na | zofi | in kadil cigarete. V njihovi sobi je bilo | A |
videla mojega obraza. Potem pa sva sedela na | zofi | in pripovedovala mi je, kakšno bo najino življenje | A |
Utrujen od dolge večerne poti sem ležal na | zofi | z zatisnjenimi očmi.Zmračilo se je bilo; skozi | A |
kvečjemu, da se preobleče po modi... Ležal sem na | zofi | in gledal s trudnim, zaspanim očesom na tisti | A |
začudila. Malomarno kakor prej je visela ob | zofi | drobna bela roka. In on se je bližal | A |
spremenilo vse ob tisti uri, a ko je slonela na | zofi | in so opazovale izpod polzaprtih trepalnic radovedne | A |
bral ognjevite jambe Romeove; slonela je na | zofi | pred menoj; njen beli obraz, narahlo zasenčen | A |
takrat kdo pokazal mlado ženo, zleknjeno na | zofi | v sramoti in strahú, s šklepetajočimi zobmí | A |
s postelje: zdelo se mu je, da sedi nekdo na | zofi, | čisto bel in miren.Bila je mesečina; mesec je | A |
svetilka na mizi, bo napol oblečena sedela na | zofi, | gola roka se bo prešestno svetila iz polumraka | A |
v obraz, zašumelo je v izbi, na postelji, ob | zofi. | Sklonili so se skozi okno. | A |
prebudil iz dolgih, težkih sanj, je ležal na | zofi | v Lojzetovi izbi, čelo je imel obvezano z mokro | A |
polni svetlobi svetilke, je sedel študent na | zofi; | život je imel upognjen, roke je bil položil | A |
Lavrin prestopil prag in je tiho zaprl duri ... Na | zofi | je sedela žena v beli ponočni halji; glava je | A |
tapecirani in pozlačeni; sedel je na žametni | zofi, | pred sabo na mizici steklenico šampanjca in | A |
steklenico šampanjca in dvoje kozarcev, poleg sebe na | zofi | lepo mlado dekle z golimi rokami in golim vratom | A |
čila in zdrava smrčala pred televizorjem, teta | Zofi | pa je štrikala jopico za veliki pomladni ples | A |
tedaj ne bodem mogel sprejeti in tudi na mehki | zofi | ne boste sedeli.« »Kar se mene tiče, vsega tega | A |
precej obilnim, ostrim nosom, ko je mož baš po | zofi | stegnil se bil in pipo prižigal. »Danes sem | A |
sedela v veliki sobi v prvem nadstropju sama na | zofi | in brez dela.Podpirala je težko glavo v dlan | A |
gospod doktor,« reče Lisec. »Sedaj sem že na | zofi | in sem morda celo vesel, da mi žareče oglje | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |