znanost (501-600)

tem nastaja in ki sooblikuje tudi slovensko	znanost.	Skratka, zaradi slovenske znanosti, zlasti humanistik	C
slovenskega naroda. Politika Ministrstva za šolstvo,	znanost	in šport je tu popolnoma zgrešena.Akad. dr.	C
dejstvo, da je v okviru Ministrstva za šolstvo,	znanost	in šport humanistika glede financiranosti na	C
Biba Teržan ZA ODGOVORNO	ZNANOST	‐ ARHEOLOGIJA Glede na smernice za razpravo	C
sodeluje na razpisih Ministrstva za šolstvo,	znanost	in šport.[11] Hkrati so mu tako rekoč onemogočene	C
Slovenije lahko v ustreznem geslu preberemo, da »	znanost	ni narodnostno omejena«.V tukajšnji umetnostno	C
kulturnih itd.) skupnosti. Čeprav se vsaka	znanost	sklicuje na nekakšne »univerzalistične« temelje	C
Zoran Stančič SLOVENSKA	ZNANOST	V MEDNARODNIH PRIMERJAVAH Dobri, slabi ali	C
Nacionalne znanosti ni. Vsaka	znanost	bi morala biti integrirana v mednarodno znanost	C
znanost bi morala biti integrirana v mednarodno	znanost,	kar pa ne pomeni, da na področju znanosti ni	C
mednarodno sodelovanje se lahko vključi tista	znanost,	ki je mednarodno uspešna ter ima primerljive	C
tem je pomembna ugotovitev, da je slovenska	znanost	razdrobljena in zato ne more sodelovati pri	C
na individualnem delu, ne strinja. Slovenska	znanost	je organizirana tako, da znanstvenoraziskovalno	C
okvirni program spodbuja predvsem aplikativno	znanost,	ki naj bi pripomogla k izboljšanju tistih področij	C
državnega sekretarja na Ministrstvu za šolstvo,	znanost	in šport, odpira poglede na našo znanost v mednarodnem	C
šolstvo, znanost in šport, odpira poglede na našo	znanost	v mednarodnem okviru in govori o strategiji	C
prostor. Stančič ugotavlja, da je slovenska	znanost	po objavah v mednarodnih glasilih v primerjavi	C
raziskovalnih programov. Prepričan je, da slovenska	znanost	zaradi razdrobljenosti ne more sodelovati pri	C
trga in tistih, ki v Sloveniji določajo, kaj je	znanost.	Tudi v tem pogledu bo vstop v Evropsko unijo	C
znanstvenem srečanju je predstavnica ministrstva za	znanost	v uvodnem nagovoru poudarila na Slovenskem popularno	C
znanstveni produkciji. Več bo treba investirati v	znanost,	šolstvo in kulturo ‐ seveda pa na bolj kompetitivni	C
dvajsetim odstotkom ljudi rekel, naj zapustijo	znanost.	Tako bi lahko dali denar tistim, ki so kvalitetni	C
Identiteta humanistike	Znanost	sama na sebi je brezosebna, brezčutna, anacionalna	C
sprašujem, ali je humanistiko sploh mogoče šteti za	znanost,	saj v primerjavi z naravoslovjem, tehniko in	C
skupnosti. V tukajšnjem kontekstu gre najprej za	znanost	v Sloveniji sploh, za člane posameznih humanističnih	C
ukinilo programsko financiranje iz Urada za	znanost	in se spremenilo zgolj v projektno financiranje	C
projekte vpeljalo (tedaj še) Ministrstvo za	znanost	in tehnologijo, z manjšimi lepotnimi popravki	C
tudi njegov naslednik, Ministrstvo za šolstvo	znanost	in šport.Pri odločanju ministrstva o (ne)dodelitvi	C
Association) jo je leta 1973 opredelila kot	znanost,	umetnost in tehnologijo izdelovanja zemljevidov	C
kartografije oziroma zemljevida, ki združujeta	znanost,	umetnost in tehnologijo. Tako razvrščanja kartog	C
preučevanja in rezultat njenega dela, združujeta	znanost,	umetnost in tehnologijo.Za pravilno vrednotenje	C
in jih priznava tudi Ministrstvo za šolstvo,	znanost	in šport, ki v imenu države naroča in plačuje	C
za selektivno porabo proračunskih sredstev za	znanost	ali celo za njihovo zmanjševanje. Nasprotno	C
Svet za humanistiko pri Ministrstvu za šolstvo,	znanost	in šport, Ministrstvo za kulturo, senat univerze	C
z njimi se obnavlja in razvija predvsem sama	znanost.	Da je prav ona glavna naslovljenka takšnih raziskav	C
ureditvijo se ponavadi povezuje oznaka »stroga	znanost«	, ki jo nadevamo takšnemu raziskovalnemu delovanju	C
znanstveno paradigmo. Seveda vladajoča »normalna«	znanost	zavrača prevratna dela, češ da niso znanstvena	C
umetnostnozgodovinske stroke, saj se je vsa	znanost	spremenila v lov za kratkimi, bleščečimi rezultati	C
pričakuje od nas. Ker gre za izrazito nacionalno	znanost,	bi morale imeti prednost raziskave domačega	C
sem jo predstavil na konferenci Za odgovorno	znanost:	humanistika v Sloveniji na začetku 21. stoletja	C
humanistične vede na Ministrstvu za šolstvo,	znanost	in šport vključuje naslednjih 12 področij: zgodovino	C
termin episteme, ki se običajno prevaja kot »	znanost«	.Episteme (in epistemologija) se ukvarja z	C
12] B. Djurić, Zemlja pod vašimi nogami, v:	Znanost.	Štirinajstdnevna znanstvena priloga časnika	C
‐ Magnetometrija odkriva antično mesto, v:	Znanost.	Delo 30. decembra 2002, str. 14‐15.	C
[25] N. d., str. 78. [26] France Vreg,	Znanost	in preobrazba univerze, Vestnik XIV/1‐2, 1984	C
sestanku komisije 11. maja 1999 na Ministrstvu za	znanost	in tehnologijo, Oddelek za informacijsko infrastrukturo	C
opravljena prav v času poteka konference Za odgovorno	znanost,	Humanistika v Sloveniji na začetku 21. stoletja	C
Ljubljani. Finansirali so jo Ministrstvo za	znanost	in tehnologijo, Ministrstvo za delo, družino	C
centrih iz gospodarsko razvitih držav, kjer se	znanost	in raziskovalna vnema združujeta s poslovnostjo	C
managementa je znanstvena disciplina. Je uporabna	znanost	ali veda, ki gradi na spoznanjih cele vrste	C
dela in usklajevanje. Gradi teorije in s tem	znanost	in vedo, tako o razdeljenem delu kot o usklajevanju	C
rešitev. Nastajajo teorije in z njimi veda ali	znanost	o določenem področju.Tako je nastajala tudi	C
Tako je nastajala tudi veda ali uporabna	znanost	o managementu.Čeprav se je resno preučevanje	C
njihovih delov in ravnanja z njimi: tehnične vede,	znanost	o organizaciji, sociologija, psiho logija, politika	C
ODLOČITVENE TEORIJE MANAGEMENTA	Znanost	managementa Med novejšimi teorijami managementa	C
katerih cilji so podrejeni cilju celote. 	Znanost	o managementu sestavlja vrsta matematičnih	C
organizacije še vedno bolj “umetnost” kakor	znanost,	danes že veliko vemo o strategijah in o njihovem	C
pogosto prek roba razumnega in stvarnega, zato je	znanost	ne potrjuje v celoti, kljub temu pa deluje tvorno	C
pogosto prek roba razumnega in stvarnega, zato je	znanost	ne potrjuje v celoti, kljub temu pa deluje koristno	C
slaba pa je tudi povezanost med tvorci znanja (	znanost	in tehnološki razvoj) in različnimi organizacijami	C
poslovanju. Kibernetika (Cybernetics) je	znanost	o upravljanju procesov in sistemov. Klasična	C
Znanstveni management 69	Znanost	o managementu 78 Znanilci vzpona, padanja 740	C
elektronsko poslovanje, Ministrstvo za šolstvo,	znanost	in šport, Gospodarska zbornica Slovenije in	C
nedejanskih predmetih. "Dialektika je kot vrlina in	znanost	neka dejanskost, se pravi neko telo; zdi se	C
skoraj v istih terminih kot sama dialektika, '	znanost,	ki je pokazatelj vseh resničnih stvari'.Toda	C
Izid knjige je podprlo Ministrstvo za šolstvo,	znanost	in šport Republike Slovenije Tisk	C
trdi politika - postavljata v nasprotju s tem	znanost	in etika: če je človek - subjekt mrtev, še ni	C
za zgodovino medicine Hrvatske akademije za	znanost	in umetnost Skoraj dve stoletji sta zgodovinska	C
da je medicina vse bolj interdisciplinarna	znanost,	ki je zrasla iz naravoslovja, nas navaja k nujnosti	C
5.3.2. Epigenetske metode Sodobna	znanost	je z DNK analizo pridobila idealno identifikacijsko	C
minljivi, nemudoma zastareli in nadomestljivi.	Znanost	postane oblika senzacionalizma in tehnološkega	C
sveta, okus je vedno enak in nespremenljiv.	Znanost	vzamejo iz omare z igračkami, se z njo nekaj	C
vzrokov tega tehnološkega preobilja. Še enkrat,	znanost	kot zgodovinski dejavnik je osamljena - in to	C
evropskih in severnoameriških imperialističnih	vrednot	(zlasti vere v znanost); drugi del je ocena	C
El Caso Chileno" (str. 74-88). Abstraktna	znanost	v vlogi sestavnega dela kulturnega imperializma	C
na tehnologijo; kako izobraževanje doseže, da	znanost	in tehnologija služita meščanstvu.Relevantno	C
160, 163; slov. prevod, "Kiborški manifest:	Znanost,	tehnologija in socialistični feminizem v poznem	C
notranjih razlogih: "Morda mislite, da je Estetika	znanost,	ki nam govori, kaj je lepo - no, to je skorajda	C
Leonarda da Vincija: magija je postala tako	znanost	kot umetnost.Hazlitt, ki je videl Prospera kot	C
fantastične predstave o možnostih, ki jih ponuja	znanost,	da so zlahka verjele, da so nekakšni čudni superznanstveniki	C
Matematizem ni več deskriptiven, temveč formativen.	Znanost	o realnosti se ne zadovolji več s fenomenološkim	C
s psihoanalizo objektivnega spoznavanja, je	znanost	estetika razuma. Še beseda o tonu te knjige	C
resnicam dejansko uspe neposredno integrirati v	znanost.	Vendar se nam zdi, da mora epistemolog - ki se	C
premore starost svojih predsodkov. Vstopiti v	znanost	pomeni duhovno pomladiti se, pomeni sprejeti	C
mutacijo, ki mora nasprotovati preteklosti.	Znanost	se tako v svoji potrebi po dovršitvi kakor tudi	C
dvajsetimi leti rekel, da so veliki možje za	znanost	koristni v prvi polovici svojega življenja in	C
duhovnih revolucij. Pogosto ponavljajo, da je	znanost	lačna enotnosti, da skuša identificirati pojave	C
dodobra socializirano, dodobra imobilizirano	znanost,	ki začne zavoljo izredno čudne permanentnosti	C
toda taka nikakor ni; taka ni več. To ni več	znanost	nasploh, s ceste in vasi, to je določena znanost	C
znanost nasploh, s ceste in vasi, to je določena	znanost,	ki nastaja v kakšnem slabem laboratoriju, ki	C
Odprite kakšen sodoben znanstveni učbenik:	znanost	je v njem predstavljena v skladju s celotno	C
ometrijskemu in ne aritmetičnemu zaporedju. Moderna	znanost	v svojem rednem poučevanju opušča vsako sklicevanja	C
seveda obvezno upoštevati vso tisto napačno	znanost,	ki odriva resnično, vso tisto napačno znanost	C
znanost, ki odriva resnično, vso tisto napačno	znanost,	proti kateri se ravno mora vzpostavljati pravi	C
počakati je bilo treba na Coulombovo dolgočasno	znanost,	da smo odkrili prve znanstvene zakone o elektriki	C
kot taka - je elektrika omogočila neko "lahko"	znanost,	zelo blizko naravoznanstvu [histoire naturelle	C
od znanstvenika brezno. V 18. stoletju je	znanost	zanimala vsakega izobraženega človeka. Ljudje	C
da ta po vsej kultivirani družbi razpršena	znanost	dejansko ne tvori kake znanstvene skupnosti	C
večerni pogovor ali za salon. Na splošno gledano,	znanost	18. stoletja ni ne oblika življenja in ne poklic	C
pogosta, če se ne psihoanalizira imaginacije.	Znanost,	ki privzema podobe, je bolj kot vsaka druga	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani