zakaj (801-900)

mozgaj, zakaj ti (končno) vsa vrata zapiram,	zakaj	ne odpuščam, zakaj ne popuščam, kajti nikoli	A
končno) vsa vrata zapiram, zakaj ne odpuščam,	zakaj	ne popuščam, kajti nikoli ‒ nikoli to ne izveš	A
prostaški ‒ . / . / stran 40 . / zato ne sprašuj,	zakaj	ne odpuščam, zakaj ne popuščam, kajti nikoli	A
stran 40 . / zato ne sprašuj, zakaj ne odpuščam,	zakaj	ne popuščam, kajti nikoli ‒ nikoli ti nič jasno	A
šele mi to ne izgine. Kaj rosa na polju gori,	zakaj	roža na grmu žari? Le brez vonja naj kot v temi	A
žalost ne gre mi proč skrita. Čemu sem otožen,	zakaj	hrepenim? Zrak nebeški poln je sončnega svita	A
Prihajajo, žalujejo vse misli v duši tej ‒ za kom,	zakaj	žalujejo? Ti čula, noč, si, v nič razvej!	A
Čemu?	Zakaj?	Zaman zares v srce prišla ljubezen ni brez konca	A
zibeli za mano leta. . / . / stran 94 . /	ZAKAJ?	Ko še otrok sem bil, zakaj se mi lagali ste	A
ZAKAJ? Ko še otrok sem bil,	zakaj	se mi lagali ste, da je tako lepo na svetu,	A
ste, da je tako lepo na svetu, mi dejali ste?	Zakaj	mi smehljajoč ste varali srce mlado, da lepega	A
zapal je sneg, vse zametel sneg ... Pa čemu,	zakaj	zvati dni nazaj? Komaj da ti gaj da še jek nazaj	A
žalost ne gre mi proč skrita. Čemu sem otožen,	zakaj	hrepenim? Zrak nebeški poln je sončnega svita	A
Čemu?	Zakaj?	Zaman zares v srce prišla ljubezen ni brez konca	A
dan in tmo in noč nato ko kozji rog. Pa kaj,	zakaj	ti treba je zvezde, saj ti gori, in prva zvezda	A
‒ Oj, ljubica, oj, deklica,	zakaj,	zakaj medliš? Ko vitki trs na sred vode tako	A
‒ Oj, ljubica, oj, deklica, zakaj,	zakaj	medliš? Ko vitki trs na sred vode tako drhtiš	A
A jaz mislim na druge noči, ah, in, bogzna,	zakaj	je tako ‒ a jaz mislim na dvoje oči, ki sijale	A
zapal je sneg, vse zametel sneg ... Pa čemu,	zakaj	zvati dni nazaj? Komaj da ti gaj da še jek nazaj	A
Prihajajo, žalujejo vse misli v duši tej ‒ za kom,	zakaj	žalujejo? Ti čula, noč, si, v nič razvej!	A
lama sabaktani?", kar pomeni "Moj Bog, moj Bog,	zakaj	si me zapustil?"). ATRIJ (str. 81): merjen,	A
navzkrižno zaslišujejo: Kje si hodil včeraj?	Zakaj	si trgal rože? Si štel ptice?	A
‒ »Enaki!« »	Zakaj	ne mahaš njih?«‒ »Prijatelj, čaki!	A
hodi? . / . / stran 25 . / XXIII »Možjé,	zakaj	sedímo tu pokojno? Pred nami laž šopiri se,	A
krojače, ki suknje, plašče delajo in hlače,	zakaj?	‒ Saj jih je že tako obilo!	A
starodavni, modró tam klop širokoplatni grejete;	zakaj,	to veste vi, a nam se smejete, ker mislimo,	A
cveteči poj, Da bodeva dalje in slaje spala!” O	zakaj	si se mi vdala, Ti nar blažji izmed žén! Ti	A
veseljem hodi, Ti samec vesel, ti žalosten bodi,	Zakaj?	nihčè te vprašal ne bó.‒	A
‒	Zakaj	pa nisi prej nanašal, Ko drugi tiči, tudi ti	A
‒ „	Zakaj	pa jih dáješ med ljúdi, Če vrednost takó je	A
Poglej, ogovori me le enkrat.	Zakaj	ti pogled je temán in strašán? Saj nisem te	A
In vendar moglo ni drugače biti.	Zakaj	si mi storila to? Otročje bi ljubezni bil izgled	A
deviška luč Dijane Sijala materna mi je podoba;	Zakaj,	o sestra! odgernila si Strašnó skrivnost z nemilo	A
V 46 VI 47 VII 48 VIII 49 450 Jesenska 51	Zakaj,	tovariš 52 Mogočne pesmi bomo peli 53 Ko človek	A
ljudje bojijo. Jaz mislim, da bo dober lek,	zakaj,	že zdaj ljudje norijo od lakote in kolnejo vse	A
dvoje dalo: hudičev strah in upanje brez dna.	Zakaj	se koljemo, zakaj trpimo, o tem pri nas nikdar	A
strah in upanje brez dna. Zakaj se koljemo,	zakaj	trpimo, o tem pri nas nikdar ne govorimo. Zatrli	A
prihaja k nam svoboda! . / . / stran 52 . /	Zakaj,	tovariš Zakaj, tovariš, si roké razpel, kdo	A
svoboda! . / . / stran 52 . / Zakaj, tovariš	Zakaj,	tovariš, si roké razpel, kdo v tebi je vihar	A
si roké razpel, kdo v tebi je vihar razvnel,	zakaj,	čemu si k nam prišel? Vasi so nam požgali, otroke	A
stran 55 . / Ko človek bi človeka prepoznal	Zakaj	ne nosite v dlaneh svojih src, ljudje? Zakaj	A
Zakaj ne nosite v dlaneh svojih src, ljudje?	Zakaj	vam niso vpisane v očeh vaše misli in želje	A
bo poznal, poznal ne bo bandita, in vedel bo,	zakaj	si pal, zakaj je tvoja kri prelita. Pesem talcev	A
poznal ne bo bandita, in vedel bo, zakaj si pal,	zakaj	je tvoja kri prelita. Pesem talcev Le nikar	A
črni muren: kri, kri, kri ... »Očka, očka, pa	zakaj	poje muren: kri, kri, kri ...?«	A
trpi, v gajbici mu dobro ni.« »Očka, očka, pa	zakaj	tudi v polju poje muren neprestano: kri, kri	A
prepeličke so molčale. In same niso vedele	zakaj,	so se v nemiru zbrale na polju med cvetovi,	A
tiste čase... . /\ .. stran 37 . \/ Jaz ne vem,	zakaj...	Jaz ne vem, zakaj želim si, da bi bila čisto	A
Jaz ne vem, zakaj... Jaz ne vem,	zakaj	želim si, da bi bila čisto majhna - med cvetlice	A
sanje zaprla je váse... . /\ .. stran 72 . \/	Zakaj	mi sahneš? Zakaj mi sahneš, nagelj rdeč?	A
Zakaj mi sahneš?	Zakaj	mi sahneš, nagelj rdeč? Tako prijetno si dehtel	A
si vonj sladak kot božji blagoslov krog koč.	Zakaj	mi sahneš, nagelj, vem: med korenine se je skril	A
Le čakam čas...	Zakaj	je moj virček ustavil brezskrbni svoj tek?	A
II. Marjetice,	zakaj	ste ovenele? Ljubil sem vaš nasmehnjeni šepet	A
sklenem. Po telefonu je potem spet stari juriš:	zakaj,	hudiča, pol stvari ne skuriš?! XII.	A
XII.	Zakaj,	hudiča, pol stvari ne skuriš? Niti pod razno	A
juriš! Doma vsak vikend vprašajo ta stari:	zakaj,	hudiča, pol stvari ne skuriš? Emocionalno sem	A
zamudila. Ne bom tam našla odgovora niti na eden »	Zakaj?	« le to: Naprej ne bom mogla več in več ne bom	A
ovnom, ne vprašam, koliko nas gre, kam gremo,	zakaj	gremo moram iti, da skočim za njimi čez steno	A
želimo, a ne vemo kam. Bojimo se, a ne vemo	zakaj.	Zapustili smo stari svet.	A
večer. . /\ .. stran 62 . \/ Ne vprašuj	Zakaj	me vprašuješ, česa želim? Nimam več svojih želja	A
pijana vse dni. Nihče, tudi sama že davno ne ve,	zakaj	pije. Kot črno vino noč čez njo se razlije,	A
stran 78 . \/ so modre ustne jecljale: »Rože!	Zakaj	si prinesel rože? Rože so kakor otroci.	A
neznani postaji obstali smo ne vem ne kje, ne	zakaj.	Ob progi rumeni dren cveti in žal mi je, da	A
smo bile ti v čisli, kaj zdaj nam odmičeš oko,	zakaj	ti trepeče telo? In tukaj smo tvoje norosti	A
IZGUBLJENI CVET Sinoči je pela ko slavček ljubó,	zakaj	pa je danes rosnó nje oko? Sinoči cvetoča, rdeča	A
rosnó nje oko? Sinoči cvetoča, rdeča ko kri,	zakaj	pa ji danes obrazek bledí? Imela je vrtec, oj	A
iskro mi razžaril, v oklep prsteni jo zaprl ‒	zakaj,	veš ti! ‒ Ko ilnato boš ječo strl, ne bom umrl	A
gora še pot imaš! A ko pridereš na ravnine,	zakaj	te živa radost mine? Kaj trudno lezeš in počasi	A
živa radost mine? Kaj trudno lezeš in počasi,	zakaj	so tožni tvoji glasi? Težkó se ločiš od hribov	A
petja veselega glas, srcé mi teró bolečine;	zakaj	sem zapustil te, rojstvena vas, zakaj sem vas	A
bolečine; zakaj sem zapustil te, rojstvena vas,	zakaj	sem vas pustil, planine! NAZAJ V PLANINSKI	A
srcé pa gor mi sili nazaj v planinski raj; ‒	zakaj	nazaj? Nazaj v planinski raj!	A
ptičji spev glasi se, goré še krije sneg, ‒	zakaj	nazaj? Nazaj v planinski raj!	A
nič, te nič ne miče njih južni sad in cvet?	Zakaj	nazaj? Nazaj v planinski raj!	A
. / . / stran 85 . / nikar od tod, nikar!«	Zakaj	nazaj? Ne vprašajte zakaj!	A
Zakaj nazaj? Ne vprašajte	zakaj!	O, zlatih dni spomin me vleče na planine, po	A
ne bo me ga sram pred tabo nikdár. In vendar	zakaj	ta čisti plamén podžiga sedaj mi pekel ognjen	A
tisoč bo src in tisoč bo hiš jokalo bridkó ‒	zakaj	to pustiš, zakaj to trpiš, dobrotno nebo?!	A
tisoč bo hiš jokalo bridkó ‒ zakaj to pustiš,	zakaj	to trpiš, dobrotno nebo?! VOJAKOVE NEVESTE	A
50 Vasovalec 51 Za slovo 52 Zadnji večer 54	Zakaj	me ne ljubiš? 56 Zbogom 58 PESMI O NARAVI	A
daleč čez njé, predaleč od tod. Ne vprašaj,	zakaj	mi tu ni strpét′; ne vprašaj, kedaj se snideva	A
kdaj osem let bo preč! . / . / stran 56 . /	Zakaj	me ne ljubiš? Vse misli, ki v prsih sem skrite	A
davno očite, ne ena neznana ti ni; in vèndar,	zakaj	me ne ljubiš? Vse trude, skrbi, hrepenenje,	A
življenje, poklonil sem tebi srce; in vèndar,	zakaj	me ne ljubiš? Premisli noči prebujéne in žalostne	A
porojéne premisli jih vse in povej, povej mi,	zakaj	me ne ljubiš? Za rane, za žalost obilo, za dni	A
plačilo izpolni vsaj zadnjo željó: povej mi,	zakaj	me ne ljubiš? Zbogom Ti moža si le iskala	A
Kaj ptici je, da žalostno v grmovju žvrgoleva,	zakaj	več pesmi, kakor prej, veselih ne prepeva?	A
več pesmi, kakor prej, veselih ne prepeva?	Zakaj	po nebu zvezdice tak žalostno brlijo, in več	A
mati, pozno se kak doktor bo učil, kdaj, kako,	zakaj	si kri prelil: daj se v bojih klati za cesarja	A
Kdo hrepeni po tem, da nam ukrade dih?	Zakaj	so nevidne stvari tako privlačne?V Reki sedmih	A
V MOČVIRJE ZLATI ČOLN?	ZAKAJ	SI IZPUSTIL Pesem št.X Strup za podgane.	A
smehljajoča se Madona pod zelenimi kostanji.	Zakaj	sije sonce v tvoj obraz, da ga vidim? Ne smel	A
pada v moji duši, listje lepih sanj. Povej,	zakaj	si odstrla pred menoj svoj lepi pajčolan? Svetli	A
svetilka, svetilka. . / . / stran 140 . / Klic	Zakaj	umiraš na belem stopnišču? Človek kleči ob črnem	A
ljubi več, nikdo ne žaluje, ker si ponižan.	Zakaj	umiraš na belem stopnišču? To belo stopnišče	A
Kakor sence brez teles v senci črnih obokov.	Zakaj	to tiho krvavenje, to počasno ugašanje? Nič	A
velikega ni za nami, kar bi nam razsvetlilo pot.	Zakaj	to življenje brez volje, omahovanje, omagovanje	A
Kako?	Zakaj?	„Umri, ali pojdi nazaj!” III Borovo morje	A
Ugasnila je luč.	Zakaj,	ne vem. Šel bi pogledat, tujec, a zdaj ne smem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani