zaihtela (101-135)

mesta, nego z rokami si zakrila obraz in glasno	zaihtela.	»Sram vas bodi!	A
peči, pa jokala ni več; edino hči je še časih	zaihtela.	Mati je sosedu Češku pošepetala nekaj na uho	A
in česar se noben človek ne ubrani,« tedaj je	zaihtela	tako globoko iz srca in vroče solze so kapale	A
osamljena je kot najdenka med vsemi temi ljudmi.	Zaihtela	je in se pokrila z rjuho. V ihtenju je zabledel	A
šele začetek, kar pa pride, Bog nas varuj!«	Zaihtela	je in si z odejo zakrila obraz. »Čenča!« ji	A
in svečo, se ni več mogla vzdržati, glasno je	zaihtela.	Križ se ji je zdel tako mrzel, sveča tudi, obojega	A
Lovrač je v dušku popil mleko. Marijanica je	zaihtela,	vila roke in šla proti njemu: »Za božjo voljo	A
O, da sem se ti mogla zaupati!«	Zaihtela	je in se v krčih lomila. Matevža je dušilo.	A
žalosti in obupanosti. Milka pa je še sunkoviteje	zaihtela.	»Zaigrajmo! Navijmo gramofon, naj poje v spomin	A
prodaj!« je menila Neža, Agata pa je skoraj	zaihtela.	»Bo že kako!« je revsnil Bajželj in gledal skozi	A
povedati. Čisto gotovo nič ne ve,« je Agata skoraj	zaihtela.	Zazeblo jo je prav v dušo in jo zaskrbelo, kaj	A
mati, se sesedla na butarah pred ognjiščem in	zaihtela,	da so jo stresali krči.Agata ji ni znala in	A
pritrdila in zaskrbljeno pogledala mater, ki je	zaihtela.	»Poizkusi na kak način, da ti mojster ne bo	A
napravi z dolžnikom. »Imej še usmiljenje!« sta	zaihtela	Bajželj in Bajžljevka, obema se je zasmilil	A
Marija várovala. Zmerom bom molila zate!« je	zaihtela	mati in vsa onemogla sedla na ognjišče. »Mati	A
zgrudila poleg hčerine postelje in krčevito	zaihtela.	Bogataj je obstal kakor vkopan.	A
biti moja prijateljica, jaz te ljubim?’ Ona je	zaihtela	in se od osuplosti in sramežljivosti zgrudila	A
in se je tresla, tako čudno tresla. Tinka je	zaihtela	še huje in se je zopet stisnila v kot.O, zdaj	A
Tinkara?« Tinka je stresnila z glavo in je	zaihtela	še huje, ko je zagledala Kekca.»O, moja mucika	A
ko je zagledala Kekca. »O, moja mucika!« je	zaihtela.	Pokazala je z roko na pehar in je zopet zakrila	A
Ali ga slišiš, Mojca?« Deklica je še huje	zaihtela	in je neprestano govorila: »Zakaj si me nalagal	A
pridružil sem se ji. In ko sva govorila, je naenkrat	zaihtela.	In skoro zakričala je: Ali, moj Bog, vi ste vinjeni	A
Ko so zabobnele po trugi prve grude prsti, je	zaihtela	tako glasno, da je Pušnik natančno razločil	A
zadrževani grenkobi, ki jo je glodala: krčevito je	zaihtela.	Nikoli prej ni tako hudo občutila pečata jalovstva	A
Rejo je zvil krčevit jok. »Onadva ... « je	zaihtela.	»Katera dva?	A
skozi zobe. Spet je Reja odkimala, na ves glas	zaihtela	in se vrgla očimu v objem. »Oče, zakaj me ni	A
da jočeš?« - »Nič!« odgovorila je in še bolj	zaihtela.	»Rekla si mi poprej nekaj, česar nisem	A
se mogla Olga več premagovati, in glasno je	zaihtela.	»Vi jokate, gospodična, kaj vam je?	A
neizmerno, neizmerno!« Objela je mater in	zaihtela.	Prevzela jo je hipoma otožnost.	A
nazadnje le posrečilo, da jo je našel. Na glas je	zaihtela	od veselja, pa čeprav se je zavedala, da je	A
Leela, draga moja, glej de boš pazila nase,” je	zaihtela	Surudžova mama.“Grozn zmatrana zgledaš.”	A
branjem zagovora s Svetim pismom v roki nekajkrat	zaihtela.	Obramba namreč trdi, da je goljufijo speljala	D
pritoževala fantovska pričeska. »Blagor tebi,« je	zaihtela	pleša, ki je ravno prišla mimo.»Mene pa moj	D
večerjo in prenočitev. Med zajtrkom je Nina	zaihtela	in prosila, naj ji posodi nekaj denarja za pot	P
Včasih je kakšna spodaj premaknila roko ali	zaihtela,	a je nismo smele izvleči ven.Druga vrsta dela	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani