začudeno (316-415)

vel in skoro sivkast. Oči so gledale tiho in	začudeno,	kakor da se spominjajo nečesa nerazumljivega	A
kozarec vina, recimo?...“ Pogledal me je skrajno	začudeno,	in mene je na skrivnem sililo na smeh.Če sem	A
svetlorjave, velike oči so gledale nekoliko	začudeno,	nekoliko plaho, toda mirno in odkrito, kakor	A
Predramila se je tudi Milena ter pogledala	začudeno	krog sebe.V prvem hipu je vztrepetala od strahú	A
gledala prevelika lina kakor široko odprto,	začudeno	in topo oko.Poleg cerkve se je razprostiralo	A
znanega in prijetnega. Mati jo je pogledala	začudeno	in ni razumela. ”Kaj se ti blede?	A
slavno gostbo napravimo nocoj!“ Natakar je	začudeno	gledal za njim, Krepelka pa se je napotil z	A
... Ivanka ni več ihtela; gledala je	začudeno	in skoro se je zasvetil smehljaj na njenih ustnicah	A
sklonil, da bi jo objel, me je pogledala tako	začudeno	in mirno, da nisem ganil z roko.Zdaj pa mi verjemi	A
bi ne pil čaja zvečer?“ je mirno, komaj rahlo	začudeno	vprašala gospa in se je poigravala s prsti pred	A
koščen, zelo neroden fant je bil. Gledal je	začudeno	in plaho, govoril je malo, a kadar je govoril	A
Ne tja!“ . / . / stran 27 . / Pogledala je	začudeno	in se je nasmehnila in je sedla na klop ob steni	A
je stalo dvoje mladih uradnikov; gledala sta	začudeno	za visoko naloženim vozom, zasmejala sta se	A
oči - kje je vaš žarki ogenj? - so buljile	začudeno,	neumno...Zatôni, zgodnji starec!...	A
ljudje so tam hudobni.“ Francka je pogledala	začudeno;	zdelo se ji je neverjetno, da bi bili hudobni	A
da je gospa umrla?“ Francka ga je gledala	začudeno.	”Da, umrla je,“ je zazdihnil.	A
vrne se več?“ Ana se je ozrla nanj plašno in	začudeno.	”To je pač njegova mladost, njegovo življenje	A
bédasti ...“ Ana se je ozrla nanjo nekoliko	začudeno.	”Ah ... da, res je!“	A
vsa mirna, samo njene velike oči so vpraševale	začudeno;	globoko na desno oko je visel svileni metulj	A
kuštrih sivi lasjé, gledal je napol osorno, napol	začudeno,	v črni, smolasti roki je držal škorenj.	A
tam in vse so bile odprte, tako da je videlo	začudeno	oko do poslednje, kjer je visela od stropa rdeča	A
bridko in nasloni glavo v dlan. ”Kam?“ praša Bob	začudeno	in ga debelo pogleda. ”Kakor neumne ovcé	A
zašlega sonca. Oči so gledale jasno, nekoliko	začudeno,	kakor gledajo oči dveletnih otrok. Nikolaj	A
otročji. Helena ni odgovorila; pogledala ga je	začudeno	in plaho. Poslovila sta se pred gradom molče	A
okrog vrata pisano ruto; oči so gledale nemo in	začudeno,	kakor bi plulo mimo njih brez prestanka čudovito	A
Zakaj pa me vikaš, Francka?“ Pogledala me je	začudeno	in se je nasmejala.Kakor otroku se ji je obraz	A
njegova lica so se podaljšala in oči so gledale	začudeno	in v zadregi; ko je stopil v drugo sobo in naročil	A
njegove oči so pogledale tako tuje, hladno in	začudeno,	da se je notar nerodno priklonil in jecljal	A
je bila šinila v obraz; no, pogledala me je	začudeno	in je šla mimo. Malči je bila izginila v	A
sklonjeno glavo. Prebudila se je ter pogledala	začudeno,	ko ji je položila Ana roko na ramo. ”Pa ne	A
najboljšega učenca v razredu. Na Slivarjevo	začudeno	vprašanje je odgovoril s pusto besedo, a takojnato	A
obrazom ter jo nagovoril. Ona ga je pogledala	začudeno	od glave do nog, a potem se je zasmejala kakor	A
Trepalnice so se bile odprle za trenotek, zaspano in	začudeno,	sončni žarek je zaigral na njih, in zaprle so	A
In vrhu tega se je ozrla Berta strahoma in	začudeno	v njegov obraz, če mu je slučajno šinila senca	A
je, ker so bile čisto njegove in ker bi drugi	začudeno	in morda celo neprijazno pogledali, če bi nekoliko	A
sanj. Kako so mu gledali ti obrazi tuje in	začudeno	v lice!Kdo jih je bil ustvaril, iz katere zemlje	A
pa so gledali z vodenimi, izbuljenimi očmi,	začudeno,	preveč zrelo, kakor da še zmerom uróčeni strmé	A
-- pravijo, da je talent ...“ Pogledal jo je	začudeno.	”No da, -- razmere so postale tako čudne	A
otroški je bil, kakor prej, samo oči so gledale	začudeno.	”Kaj sem vam storil?	A
vsekakor se ga še spominjaš.« »Oče!« ga gleda sin	začudeno.	»Škoda, s seboj bi vzel ponositega pobiča!	A
Oh, mati Rafaela, ali ste hudi?« je vprašala	začudeno	sestra Elekta.In čez čas je dodala: »Saj sem	A
je, mati Rafaela!« »Bojiš se?« je vprašala	začudeno	mati Rafaela.»Nič se ne boj!	A
Anica se mu je približala.	Začudeno	je pogledal, in ko se mu je vspela v naročje	A
se je zasmejal, tako da ga je Katra pogledala	začudeno.	»Kaj pa veš?« je vprašala, in njene	A
malo koz ugnala.« Tedaj pa jo je pogledal Luka	začudeno.	»Katera Hanca?« je vprašal slednjič	A
Štampa, preden je umrl nenadoma, nekam nejevoljno	začudeno	in nemirno: ubogi in bogati, srečni in nesrečni	A
Žensk se boji.« »Kdo pa?« je vprašal Matevžek	začudeno	in se ogledal. Dekle se je trudno nasmehnila	A
izvrševal, ni . / . / stran 36 . / pogledal	začudeno	v bledo mladeničevo lice.Mladenič mu je stopil	A
tla v prah in ilovico. Bledo lice je obrnila	začudeno	na okno.Vikar se je odmaknil od okna, si nalil	A
Dvoje otroško plahih oči je pogledalo proseče in	začudeno	v vikarja.Trenutno je ugasnila strast v njem	A
gledal nanjo izza luči in videl njeno lepo,	začudeno,	otroško obličje, tako kakor je bilo sladko vzraslo	A
spoznal: »Dijakon Peter!« je vzkliknil nato	začudeno,	iznenajeno. Pijani je razširil roke kakor v	A
Nekateri trpijo strašno, drugi umirajo hitro,	začudeno,	kako in kdaj.Mrjo najmočnejši, zdravi se zgrudijo	A
ne bom zbolela.« »Kako to veš?« je vprašal	začudeno	vikar. »Vem!« je odvrnila otroško verno.	A
držal za široki klobuk in ga ni snel; gledal je	začudeno	in boječe na župnika.Štefanu je zarezal mraz	A
je grofica v vozu slišala in pogledala kvišku	začudeno,	plašno, sovražno ... Ta čas se je grof Ivan Ignacij	A
Knežanski župnik Štefan Golja sem.«	Začudeno	je motril grof bledo župnikovo lice pod smešno	A
74 . / prvokrat. V sanjah se mu je spovračala	začudeno,	užaljeno, strašno.Domislil se je povelja glede	A
prosit milosti za župana Rutarja.« Grof je	začudeno	odstopil za korak. »Tako?	A
Lucijinemu očetu.« »Kako pa to veste?« je vprašal	začudeno	župan. »Pismo nosim zanj že dolga leta.«	A
Ali ste kaj izgubili?« je vprašal župan zopet	začudeno.	»Brevir!« je odvrnil nemirno župnik.	A
braniš?« Tončka je odgovorila tiho, žalostno,	začudeno:	»Kaj ne veš?« Župnik je mislil: »Tako je torej	A
Golja se je smehljal, klatež je polglasno klel.	Začudeno	ga je pogledal samostanec ... Teden dni pozneje	A
doline na Vrata. Čudovito ostro je videl, zakaj	začudeno	je zamrmral: »Hentaj, Občnar.Že v dvanajsto	A
posmehljivo Duša. »Da ga je?« je vprašal krčmar	začudeno.	»Kdo pa?«	A
Mati je stopila za njim. Čuti je bilo, ko je	začudeno	vzkliknila: »Matija!Ali si znorel?	A
izza pasa in jo vrgel Nikolaju. Gluhi Mels je	začudeno	mahal z rokami, glupo je strmel zaspani Klavdij	A
Puntarskega groša, si dejal?« »Sem dejal,« gleda	začudeno	Duša. Defacis je zaspal in vleče glasnó smrče	A
»Nad Hrvate!« »Nad Hrvate?« je vzkliknil	začudeno	in plaho Kanalec. »Ljudje, ne hodite!	A
imajo v Komendi... Ko je župnik Demšar videl, kako	začudeno	ga gledava, naju je popeljal toliko daleč proč	A
prepoditi z udarcem noge ob tla. Muri pa me je samo	začudeno	pogledal in nagnil glavo postrani.	A
dalo vikati. »No, kaj bi rad?« me je pogledal	začudeno.	»Še kakšno mojo pesem?	A
Primaruha, kdo pa sta vidva, gizdalina?!« naju je	začudeno	pogledal in pomežiknil v noč.Bil je tako pijan	A
dne rekel Rajmund profesorici za slovenščino.	Začudeno	ga je pogledala.Bila je blaga duša.	A
Žirovnikova mama, ki je vsakogar dobro poznala, me je	začudeno	pogledala.Verjetno je vedela, da tovarišica	A
vedeli, kdaj se je zvečerilo. Na lepem smo se	začudeno	spogledali: sonca ni bilo več nad vrhovi, koče	A
skočil na tla in odšel iz sobe. Brata sta me	začudeno	gledala, mislila pa sta, da grem prej še na	A
veje. »Kje pa so Nitka, Dreta in Smola?« sem	začudeno	razprl oči. »Se ti še vedno sanja, kaj	A
je zdelo, da nas je še bližnji sosed Triglav	začudeno	gledal. »Kaj pa zdaj?«	A
naokrog, kot maček okoli vrele kaše, potem te samo	začudeno	gledajo in stojijo ob strani.To sem občutil	A
daste kakšno mažo za noge.« Zdravnik Pirc ga je	začudeno	pogledal, saj ga je dobro poznal. »Kje	A
drugi so se mi dobrodušno smehljali, dekle pa je	začudeno	gledalo, kaj imajo hribi opraviti z njenim ženinom	A
Aljažem popravila strugo!« Saleški in Šmerc sta	začudeno	pogledala, sam pa sem se nasmehnil v pest, saj	A
naravnost napadla. »Od kod pa to - tebi?« sem jo	začudeno	pogledal. »Na vasi so mi povedali, da	A
rojaka. »Pa si se res odločil za pokoj?« me je	začudeno	pogledal, ko je videl, da fara živi z menoj	A
počasi ustavil vola, si obrisal pot s čela ter	začudeno	pogledal zoprnega slugo. »Kaj si rekel	A
jo postavili v naš orlovski dom, so jo ljudje	začudeno	opazovali ter zmajevali z glavami:	A
stran 42 . / nem babilonskem ledeniku, in se	začudeno	zazrla v moje drhteče oči. »Kaj praviš, Kiki	A
stopila Rodana in obstala. Trenutek, dva je	začudeno	in skoraj strahóma gledala bele menihe in njih	A
raztepo, jih obseva prvo sonce.« Ema ga je	začudeno	gledala, a on ji je kimal: »Kdor je kaj, je	A
polje obsejalo in ko je zorelo.« Opat ga je	začudeno	pogledal: »Zato pa bodo dobili svoj delež s	A
tišči na še ne popolnoma razcvele grudi in ga	začudeno	in preplašeno gleda.On pa s tresočimi rokami	A
pogledal, povsod se mu je zdelo, da se dviga	začudeno	in proseče vprašanje po gospodinji.Marička s	A
sam bobek.« . / . / stran 90 . / Matija ga	začudeno	gleda.Mehko domotožje in sladka ginjenost ga	A
Matilda se ni več smejala. Osirotela hči je	začudeno	in skoraj jezno pogledovala ginjenega pijanca	A
svečano molčali, ponesrečenec in rešitelj sta	začudeno	gledala okoli sebe. Polir ju je tolažil, kakor	A
kar skoraj plemič.« »Plemič?« je družinčad	začudeno	zinila. »Kako pa je obogatel?« je gospodar vedečno	A
butaro za prst debelih leskovih palic. Ris je	začudeno	gledal, kako da Jelen tako po nepotrebnem trati	A
Dvignila je glavo od kodelje in preslice in	začudeno	pogledala postavnega mladca.»Koga si privedla	A
našega kolišča?« je nahrulil Sulca. Urni je	začudeno	pogledal.Ni razumel Karpove jeze.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 16 116 216 316 416 516 616 716 816 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani