voda (1.701-1.800)

1986). Stare trditve, da snežnica in ledeniška	voda	bolj korodirata, nova merjenja pri nas in v	C
Pissart, 1965) niso potrdila. Če padavinska	voda	ne pride v stik s prstjo, pridobi pri površinskem	C
potrebujejo za življenje organsko snov, ki jo prinaša	voda	v podzemlje (z ilovico, humusom, gvanom).Nitratne	C
topljenju snega in deloma poleti. Trdote globokih	voda	v izvirih, ki v povirju nimajo ponornic, nihajo	C
severovzhodni Sloveniji. Od tam prav tako priteka	voda	z raztopljenimi karbonati v kraško reko (npr	C
razlika med karbonatno in celotno trdoto rečnih	voda	bistveno večja kot pri nas, kjer je malo sulfatnih	C
izrazimo v plasti karbonatov, ki jo odstrani	voda	v enem letu, znaša korozija na našem krasu med	C
globlje v neprepustno karbonatno kamnino in	voda	lahko raztaplja predvsem drobce kamnine v prsti	C
dobah, kadar in kjer koli je prišla padavinska	voda	v stik s karbonatno kamnino, kolikšna pa je	C
in kotanje Še pred nedavnim so menili, da	voda	v freatični coni ne more korodirati, ker nima	C
da se po sotočju dveh že zasičenih različnih	voda	spet obnovita agresivnost in sposobnost raztapljanja	C
3.2.1. Odvisnosti med skupno trdoto dveh	voda,	koncentracijo CO2 in povečano agresivnostjo	C
lahko raztopi mešanica različno mineraliziranih	voda	zaradi pribitka CO2. ----------------------	C
plast ob sami kamnini, šele potem preostala	voda,	z zamudo zlasti, če miruje.Korozija se pospeši	C
-------------- Pri poskusu z deževnico je	voda	med 11. in 21. uro mirovala, a korozija ni bistveno	C
agregatov v agresivni vodi potoka Homšnice.	Voda	je imela na začetku poskusa 4,3~N karbonatne	C
urah. Pri laboratorijskih poskusih, kjer je	voda	s karbonati krožila po cevi, tega pojava niso	C
neprepustne naplavine na stiku z višjim obodom, kjer	voda	ponira (Roglić, 1957, Louis, 1956).Lokalno pospešeno	C
Na nekaterih dolomitnih pobočjih inkrustira	voda	iz močil stebla mahovja. Ker je tam proces počasen	C
vodo večjih kraških izvirov, v katere se steka	voda	iz velikega dela Suhe krajine, in se vode premešajo	C
premešajo, lehnjak v strugi izgine (Gams, 1962).	Voda	iz izvira ima bistveno manj magnezijevega karbonata	C
na zgornji Krki so vedeli povedati, da visoka	voda	žre lahkovec in sedanje opuščanje jezov pomeni	C
redko nad 1 meter. To je dovolj, da pred njimi	voda	zastaja in v zastajajoči vodi ostajajo potopljene	C
ugotoviti učinek mešanja dveh kemično različnih	voda	na tvorbo lehnjaka.Ob reki nastajajo pragovi	C
Skoraj ves strmec odpade na slapove, medtem ko	voda	med jezeri stoji. -------------------------	C
občudovanja vrednih visokih jezovih, čez katere pada	voda	Korane v slapovih, nastali v kateri od medledenih	C
njim odlaga vedno manj lehnjaka. Hidrokemizem	voda	Plitvičkih jezer (Srdoć et al., 1985) je torej	C
Slovenskem nabral lehnjak na izvirih. Kjer pride	voda	na plano v majhnih skupinskih izvirih ali celo	C
svetovni vojni, ko je vladalo pomanjkanje opeke.	Voda	ima okoli 16~N celotne, 8,5~N kalcijeve in 7	C
Mitoščica nedaleč od trboveljske železniške postaje.	Voda	priteče iz krajše jame.Odkar so propadli mlini	C
bila tudi dokaj pogosto s stropa kapljajoča	voda.	Druga osnovna potreba za življenje je voda.	C
voda. Druga osnovna potreba za življenje je	voda.	Kjer je kraško ozemlje brez avtohtonih vodnih	C
Kočevju. V sušnejšem podnebju je bila tekoča	voda	še pomembnejša.Če vodoravne jame ni bilo blizu	C
domala ni kislin, ki bi kamnino razkrajale,	voda,	ki prenicka skozi strop, pa jih zasigava.V jami	C
je bila v starem veku tesna. Jame in jamska	voda	so bogato zastopane v grški mitologiji.V Hadu	C
oskrboval vas s pitno vodo, so zdaj opustiti, saj je	voda	občasno skaljena. ------------------------	C
Lučah so celo prestavili iz vasi k potoku, da bi	voda	manj poplavljala (Badjura, 1953, str. 94).	C
Jarem, del obleke ali kaj drugega je naplavila	voda	na tem ali onem izviru. - V brezno so spustili	C
zahtevalo potapljanje v Divjem jezeru. Vanj priteka	voda	iz poševnega zalitega rova, ob veliki suši pa	C
priteka, dokazano vsaj ob nizkem stanju, tudi	voda	iz Hotenjke, torej porečja Ljubljanice, verjetno	C
Jezerski rov je torej estavela. Običajno teče	voda	iz jezera v le dobrih sto metrov oddaljeno reko	C
je v brezna še v zadnji ledeni dobi odtekala	voda	z ledenika.Da je tako pretakanje ugodno za razvoj	C
za oporo tramov. Ko agresivna ali sigotvorna	voda	po svoje oblikuje skalni obod tektonsko nastale	C
oblikujejo jame, lahko spoznamo tudi po tem, kaj	voda	prinaša iz izvira ali skozi strop.Pri terminskih	C
je presenetil curek št. 1. Ob hudem nalivu je	voda	prinesla v eni uri 805 g drobnih mehaničnih	C
erozije ali korozije? Ob dekalcifikaciji, ko	voda	raztopi vezivo, se sprostijo oolitna zrna.Pod	C
debela več milimetrov. Zrna ob hudih nalivih	voda	spira v jame.Gre torej za korozijo, erozijo	C
apnenčasti ali dolomitni. V tem primeru najde	voda	pot samo skozi vmesno ilovico, kot je prikazan	C
Veliki dolini v Škocjanskih jamah je od 164 lezik	voda	našla pot le skozi tri, ki jih je zgladil tektonski	C
Potrebna so tisočletja in stotisočletja, preden	voda	razširi prevodnike tako, da teče ob večjem pretoku	C
rokava. Če vsebuje zapolnitev organsko snov,	voda	rov razširja tudi korozijsko, sicer pa v zoženem	C
foracijski coni je bistveno drugačno. V prvi tekoča	voda	oblikuje le ovlaženi del.V breznu padajoči vodni	C
raztaplja karbonate. Tudi skozi strop prenikajoča	voda	je mestoma agresivna in oblikuje jamske stene	C
globlje v jami pogosto pod 0~C, prenikajoča	voda	zmrzuje, pri čemer izloča karbonate. Slabe	C
večja globina na tisti strani, od koder priteka	voda.	Dolžina fasete narašča s pretočno hitrostjo	C
srečamo tudi zunaj jam. Te kotle izdela vrtinčasta	voda	s kamenjem, s katerim brusi steno.V Škocjanskih	C
apnenčasti ali dolomitni. V tem primeru najde	voda	pot samo skozi vmesno ilovico, kot jo je na	C
mehanično manj odporni od apneniških, ki jih je	voda	razžrla.Če bi bila za obliko jamskih sten in	C
New Mexicu. V delu jame so mineralno-topliška	voda	z 19,4~C in plini mestoma kot satovje razžrli	C
profilom je navadno še mlada. V zrelem stadiju	voda	prikroji profil, in če teče tlačno, nastaja	C
okroglast ali eforacijski (tlačni) profil. Če	voda	zaliva le spodnji del rova, nastaja sodast ali	C
utemeljil W. D. Davis. V tej coni se mešajo	voda,	zrak in naplavine, kakor pač oscilira vodna	C
globljih breznih so po dežju pogoste vodne prhe.	Voda	priteka skozi kamine v stropu. Navpična votlina	C
zamaši s trajno odlagajočim se apnencem, ter da	voda	odteka po površju stožca."Zmotno mnenje, da	C
navaja tudi, da višina stropa, s katerega kaplja	voda,	vpliva na kapniško obliko, in zavrača fabulistično	C
močno, ima ta hrapavo in bulasto površino, saj	voda	ne polzi po njej.Kjer so navzgor obrnjene kapniške	C
nadaljnjim segrevanjem, ker s stropa kapljajoča	voda	pozimi dovaja vlago na jamsko dno, po katerem	C
talna siga. Pri nastanku stenske in stropne sige	voda	ne kaplja, temveč polzi ali v izjemnih primerih	C
Razvoj korenastega stalaktita.	Voda	polzi tudi po zunanjem obodu kapnika in ga debeli	C
tleh ne rastejo stalagmiti, saj tu kapljajoča	voda	sige ne odlaga več.V Postojnski jami se neha	C
robato površino na vetrovnih vhodih jame, kjer	voda,	ki prenika skozi sigo, večinoma izhlapi na kapniški	C
stika, skozi katerega je polzela prenikajoča	voda.	4.4.7.	C
vrhnji sloji. Skozi ostanke nižjih slojev polzeča	voda	gradi nove loke stalaktitov, ki se širijo navzven	C
4.4.12. Če skozi sigo na stropu priteka	voda	s pritiskom, zraste gruča stalaktitov (Demänovske	C
Q - Mesto na stropu, od koder kaplja	voda.	d - Udarno mesto kapljice na glavo stalagmita	C
--- Na obseg ploskve vrh stalagmita, kjer	voda	odlaga sigo, vplivajo debelina vodne mrene in	C
padajo kapljice na ravno dno s presledkom in se	voda	razleze na vse strani enako hitro, se bo sedimentacija	C
4.4.18. Če na kapnik škropi	voda	iz kapljice, razbite v sosedstvu, zrastejo cvetačne	C
4.4.21. Ko je	voda	izpodkopala ilovnato podlago, se je sigova odeja	C
zbiralnik in hitra presahnitev po dežju. Ker	voda	na golem krasu ni preniknila skozi prst, doseže	C
ozkih prevodnikov. Po nalivu hitro priteče	voda	v jamo v obliki curka in upada počasneje kot	C
in upada počasneje kot pri bloku št. 1. Ker	voda	priteka skozi prst, dosega na stropu višjo trdoto	C
pritočnega mesta rastejo sigove kope. Na mestu, kjer	voda	izteka iz stropa, raste razmeroma majhen stalaktit	C
dolgotrajnejše in bolj umirjeno. Kjer izteka	voda	iz stropa, rastejo stalaktiti in na dnu večji	C
površje pokriva debela odeja ilovice in prsti.	Voda	se pri pretoku skozi stropne sklade ne združuje	C
kapnikov, ki bi jih razžrla agresivna prenikajoča	voda.	Iz tega bi lahko sklepali, da je v pleistocenskih	C
Pozneje so ugotovili, da priteka sigotvorna	voda	iz sulfatnih in solnih kamnin.Temperatura pa	C
visečih. Razlog je v tem, da se prenikajoča	voda	po visečem kapniku združuje proti spodnjemu	C
Večji so torej tisti kapniki, na katere je	voda	kapljala več časa.Ob suši kaplja voda le na	C
katere je voda kapljala več časa. Ob suši kaplja	voda	le na nekaj odstotkov kapnikov, ki pa imajo	C
odvisna od obsega ploskve, po kateri se razliva	voda.	Na začetku se je na majhnem kapniku odlagalo	C
mm, v drugem pa 0,097 mm. V sigove ponvice	voda	navadno priteče od strani.Zgornji rob ponvice	C
Ponvice v Dvorani ponvic v Škocjanski jami polni	voda	iz razpoke v steni.Enkrat na več let jih preplavi	C
skorjastim podstavkom. S stalaktitov pritekajoča	voda	v sigovi ponvici še naprej odlaga sigo v obliki	C
obliki kapnikov, na katerih zmrzne kapljajoča	voda	s stropa ali primrznejo nanje hlapi iz zraka	C
led obloži stene, po katerih polzi zmrzujoča	voda.	Globlje v jami je led le pod stropnimi brezni	C
se je v vodnjake tedaj s streh natekala topla	voda.	Do poletja se je v Ledeni jami led ohranil samo	C
in v desnem vršaju, 4 - s stropa kapljajoča	voda	po dežju in med kopnenjem snega. ----------	C
glavnem odvisna od vodostaja. V povprečju se	voda	v Postojnski jami zadržuje 136 ur in v Planinski	C
Zospeum). Nekatere živali iz podzemeljskih	voda:	8. vodni osliček (Asellus), 9. rakec (Monolistra	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani