vedro (17-116)

luknjicah ni zganilo, ampak je blokaš zagrabil	vedro	ledene vode in jo pljusknil na telo, ki je vzdrgetalo	A
So, Mensch. In še	vedro	z leve.In pljuski so se zlivali po hrbtu in	A
nad kotanjo nič ne zgane, ampak zagrabi blokaš	vedro	ledene vode in jo pljuskne na telo, ki vzdrgetava	A
živali ob nenadnem udarcu jermenovega biča. In še	vedro	z leve.»So, Mensch!« in pljuski se zlivajo po	A
veselja! Všeč mi je bil tudi zato, ker je bil tako	vedro	prijazen. »Koliko skrivnosti!« je vzkliknil	A
naključje.« »Kakšna pa je, ta vaša Luciana?« je	vedro	vprašal. Vendar ona nikoli niti za šalo ne mara	A
preko lakta. »Ti si mi pravi odvetnik,« je	vedro	rekel. »Ahaaaa, po tvojem bi morale biti omejene	A
ter jo prijel za laket. »Pobotajva se,« je	vedro	rekel. »Kdaj sva se skregala?«	A
pokazala, da sta opazila radovedne poglede,	vedro	sta se pogovarjala, ne da bi se ozrla na desno	A
prav ta njena dlan, ta njena težaška dlan tako	vedro	razmerje do tega kraja. Tedaj je ona osvobodila	A
človeku vse všeč!« je rekel. »Kar norčuj se,« je	vedro	rekla. »Se me ne prime.«	A
potne kapljice na koži. »Naj le pada, zdaj,« je	vedro	rekla.»Jutri pa naj bo lepo!«	A
Poljubi jo!« »Mislijo, da gre to kar tako,« je	vedro	rekel.In nič ga ni dražilo otroško vzklikanje	A
»Ob racah!« je vzkliknila. Zatem je	vedro,	a z odtenkom blagohotnega pokroviteljstva dodala	A
dlani. Nekaj otroško požrešnega, naivnega in	vedro	živalskega je bilo v tistih dveh vrstah zob	A
predilnice in pa od predorov. »Najin mlin!« je	vedro	rekla. »Hgm,« je prikimal.	A
pomaranče pa so najbrž prišle od zelo daleč,« je	vedro,	skoraj kakor sam sebi zamišljeno nadaljeval	A
bolezni, ki bi bila lahko smrtna. Tedaj jo je	vedro	potresel. A ona se ni odzvala njegovemu veselemu	A
ozračje. Malce nesramne s svojimi dovtipi, je	vedro	pomislil, ampak, kaj si morejo, če pa jim zori	A
na stran. »Lej, koliko oči te občuduje,« je	vedro	rekel. Prijela ga je pod pazduho in ni hotela	A
smehljala. »Seveda, jaz ogenj - ti ogenj,« je rekel	vedro,	a vendar z odtenkom dražljivega naglasa. »Ti	A
zamišljeno rekla. »Zakaj ne bi prišla,« je	vedro	rekel, a za trenutek mu je bilo, kakor da se	A
kdaj je nekdo vreden njegovega zaupanja,« je	vedro	rekel. »Hočeš reči, da sem bila jaz do zdaj	A
tedaj od samega brezdelja truden,« je tedaj	vedro	rekla Luciana. Vrnila se je iz vode in stala	A
boš povedala,« je prepričano rekel. »Bom,« je	vedro	rekla in udarila s temenom ob njegovo stegno	A
je najbolj zanimiva zgodba,« je prepričano in	vedro	rekel.»Viš, prej sem ti povedal o strojniku	A
pripovedovati zgodb otrokom,« je potem nalašč	vedro	rekel. »Saj sem vedela, da boš rekel, da sem	A
bo maščevalo, se nima kaj maščevati!« je spet	vedro	rekel. »Niti nad mamo ne?«	A
triglavanko na glavo. »Dajmo, fantje!« priganja	vedro,	a odločno. »Pokažem vam, kako smo na Španskem	A
in Nančiko. »Kje si bil, Boris?« ga Angelca	vedro	vpraša. »Karabinjerji so me gnali v	A
Treba je močnejših rok.« »In Tildica jih ima!«	vedro	prikima Drejc. »Saj jih imaš tudi ti	A
klin in prime vile. »No!« reče blagohotno in	vedro.	»Zdaj pa kar stopi, da vse obletiš do večera	A
vrnila. Vrgla je kozi mrve, odprla kure, vzela	vedro	in krenila k reki.Steza se ji je zdela nenavadno	A
oddahnila. Nato se je sklonila in potisnila	vedro	v vodo.In že spet ji je zašumelo v glavi.	A
to minilo. Trohovka je odprla oči in prijela	vedro,	da bi ga dvignila - toda vedro je bilo težko	A
oči in prijela vedro, da bi ga dvignila - toda	vedro	je bilo težko, kakor ne bi bilo leseno, temveč	A
spremenil. Pogledala je vrbo, pogledala je	vedro,	ki se je zibalo na vodi, reko, ki je neslišno	A
je še zdaj vlekla kri in se zlivala spodaj v	vedro.	Koža je bila sredi prerezana in silovito razpotegnjen	A
visi v lopi pod stropom. Še zmeraj je bilo	vedro	in hladno, da je zmrzal škripala pod kopiti	A
Johan Ot svojo zavezo zapustil? Se je v to	vedro	in slikovito trgovsko življenje potopil?Je ura	A
puščavi, Anton? To žalostnosmešno življenje,	vedro	in turobno in čudno življenje capina, potepuha	A
pri vodnjaku. S krepkimi sunki je potegnil	vedro	iz globine in ga natočil v vrč. -	A
ne splača sedeti v zaporu. Mar bi jo ulovil v	vedro,	kakor delajo pametni kmetje, pa bi jo že potem	A
mogel zgrešiti. Gledal jo je, kako je nataknila	vedro	na kavelj in odvezala kolo vodnjaka, sklanjala	A
sklonila, kako se je potem, ko je potegnila	vedro	ven in pretočila vodo, kako se je vzravnala	A
hribu navzdol, takrat se je zganila, pobrala	vedro	in ga odnesla v notranjost. Spustil se je	A
da je gonil kolo nad vrati celice je nastavil	vedro	z umazano vodo, ki je treščilo na glavo, da	A
vratarnice in sedel na rob dolge klopi, kjer so	vedro	pokašljevali odsluženi muzikanti.Morda bi vseeno	A
ždenja, svetloba ali glasovi ali pograd ali	vedro	ali karkoli drugega, važno se je bilo ubraniti	A
vlekel z mene, prevračal posteljo, mi poveznil	vedro	na glavo, svetil mi je v oči in mi pripovedoval	A
je rekel, da upa tebi, in če bi bil naročil	vedro	vina in celo peko kruha.Ti plačaš lahko, kadar	A
to izpelješ,« je dejala mati, »imaš pri meni	vedro	črnine na dobrem.« »Rožman, ti si za pričo in	A
toliko pridelalo, da se je prodajalo na mestu	vedro	po štiriindvajset krajcarjev. Kaj pa bi še bilo	A
proseči in zahtevni. Hrup, ki ga dela svinjsko	vedro	zjutraj, je druge vrste hrup od tistega zvečer	A
Vilar si je oddahnil, ko sta stopila zopet pod	vedro	nebo in je zagledal nebeško luč.»Brate, povej	A
Vilar je dodal še nekaj drobiža. »	Vedro	nebo, a sladka kiša pada,« se je razveselil	A
s sodom tjakaj poslali štiri može, da kupijo	vedro	pameti ali dve, kakor bo kazala cena.Peljali	A
kako lep je bil dan zgodnje pomladi! Nebo	vedro	brez oblačka, sinje, ob robu za spoznanje megleno	A
oči v hladnem valu zelene Soče, hkratu stoji	vedro	in bistro ob Vaši postelji in Vam šepeče na	A
gleda in jo skrbi. Ko je zvečer zajela sama, je	vedro	podrsnilo že po tleh.»Ob vodo bom v tej suši	A
tvojih oči! V njih biva moja domovina, v njih je	vedro	nebo Slovenov, v njih seva svobodno sonce naših	A
v državno blagajno. Justinijanu je bilo lice	vedro,	iz oči mu je sijala radost.Kadar koli je očaran	A
za roko in se mi sklonjen pričakujoče, skoraj	vedro	zatapljal v obraz; hkrati sem se od doživetja	A
tako rekoč ves čas? »Nič posebnega ni,« je	vedro	odgovorila.Kuhalnik za espresso kavo je presunljivo	A
lesenega, namreč podboj pred kletjo, in obenem je	vedro	z groznim treskom udarilo po betonskih tleh	A
zmečkal v pesti in kepico zabrisal naravnost v	vedro	z umazano vodo, saj je od nekdaj dobro meril	A
med potjo in doma samo zadovoljno nasmihal in	vedro	opravljal svoje vsakdanje delo.V svoji neizkušenosti	A
hladnejše, kakor da je teman oblak zasenčil	vedro	nebo, kakor da je njegova sreča manj velika	A
da je stal ob peči in ni izpregovoril besede.	Vedro	je nebo; ali sveti večerna zarja, ali pa se	A
pravico do korca, si je prilastil že tudi vrhano	vedro.	Ko izpije to vedro, bi si poželel kadi!“	A
prilastil že tudi vrhano vedro. Ko izpije to	vedro,	bi si poželel kadi!“ Debela senca je zacmokala	A
kamna. Vsa korajža, ki je je bilo nekdaj polno	vedro	v meni, se je razpuhtela, Bog vedi kam. Iz	A
izlivala nanj; nagibala je noč blagoslovljeno	vedro	in je polnila željna srca. Dolgo že, nikoli	A
Nikoli nisem maral vzdihovanja in rajši bi prelil	vedro	krvi, nego eno samo solzo.Zdaj pa sem ves podoben	A
konca enaka zgodba, ki je izlila v moje srce	vedro	grenkobe in ga je zastrupila za zmerom ...Glej	A
telesu. Kdo drugi bi užival svojega življenja	vedro	jesen vkrogu družine, ob gorkem domačem ognjišču	A
temen gozdič; in nad zeleno, duhtečo pokrajino	vedro	jutranje nebo.V zraku, na polju, pod nebom čudna	A
mero in prevrhano ... zdaj pa si videl sam, da to	vedro	več ne drži ... služil sem, doslužil po pravici	A
Šestdeset let življenja, šestdeset let trpljenja,	vedro	je polno!Gnojil sem to zemljo s krvjo iz svojih	A
bi trudna, če bi bila pot suha in če bi bilo	vedro	nebo, toda noge so se udirale zmerom globlje	A
se je v nebo, po vrtu, po cesti; nebo je bilo	vedro,	cesta je bila suha, vlažen in mrzel je bil vzduh	A
za en kozarec, ki ti je bil utrgan -- polna	vedro;	za eno rožo, ki ti je ovenela, predno je cvetela	A
vsega in do konca! Kaj ni v meni več nego	vedro	moči, ki bo izlita brez koristi?Kaj ni v tebi	A
je zasmejal. ”Močno je vino, jaz pa ga nesem	vedro	na svojih starih ramah in prav nič mi ni seglo	A
je pogledal zjutraj skozi okno, je bilo nebo	vedro	in veselo, na kostanjih se je svetila rosa,	A
srce, preden je ubito! Čudno je res, da gre	vedro	za vedrom v en sam kozarec in da se kozarec	A
praznike. Fant je bil kakor hrast, gledal pa je	vedro	in plaho, kakor otrok; če sem mu ponudil roko	A
tako gosta in iznenada, kakor da se je nebeško	vedro	prevrnilo. Pavle in Mana sta skočila čez	A
sem takrat videla, kar zdaj vidim, -- polno	vedro	solzá manj bi bile prelile te moje oči.“	A
umrl, ne bo. Rajna Cedrovka je bruhnila za celo	vedro	krvi, pa bi še živela, da je ni popadel stekel	A
pastir, oven kozam,« je odvrnil pol resno, pol	vedro	mladi.Stegnil je roko proti jugu in dostavil	A
odvrnilo dekletce in dvignilo živahno svoje	vedro	in živo lice. »Na Dvor, seveda, lovača nemarna	A
In glej!	Vedro	vikarjevo lice je preletela senca trudnosti	A
sanjala. Trenutno se je nasmejala polglasno in	vedro:	»Niste ga spoznali, jaz pa sem ga takoj.« Stara	A
vigilije, boš anti tudi mitničarje,« je dejal	vedro	tolminski. »Hvala Bogu,« je menil knežanski	A
Štampovi.« »Radi jemo in pijemo,« je godrnjal	vedro	Jurij, »bab ne maramo in neumni nismo, čeprav	A
Mrzlim vrhom, nebo nad Pečmi, sončno nebo in	vedro,	kakor da se večno smeje in se bo vekomaj smejalo	A
sem ji naštel, pa je vse verjela.« Vikar je	vedro	prikimal.Oni je vprašal: »Ali se še pravdajo	A
kupna cena za hišo, vrtič, za molzno kravo in še	vedro	vipavca povrhu. »Vedro vina bi bil popil za	A
za molzno kravo in še vedro vipavca povrhu. »	Vedro	vina bi bil popil za poroko in pri prvem krstu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 17 117 217 317 417 517 617 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani