nova beseda iz Slovenije

vas (1.001-1.100)


je pošto poslala, naj pridem nocoj k njej v      vas.      Prav počasi, potihoma priti, narahlo poklicati  A
moje srce. Za enega poprosil bom, da drevi v      vas      pojezdil bom, cing cingel, cing cangel ... Čez  A
zelene travnike, bom jezdil k svoji ljub′ci v      vas,      prepeval in vriskal naglas. Moj očka so d′jali  A
zavriskal bi, zapel naglas, prišel bi k meni v      vas.     « Komaj to dekle izgovori, fantič pod oknom že  A
dolince, oj božíme, oj božíme tele dolince, ko      vas      težko, ko vas težko zapustim. Oj božíme, oj  A
božíme, oj božíme tele dolince, ko vas težko, ko      vas      težko zapustim. Oj božíme, oj božíme tata in  A
mama, oj božíme, oj božíme tata in mama, ko      vas      težko, ko vas težko zapustim. Oj božíme, oj  A
božíme, oj božíme tata in mama, ko vas težko, ko      vas      težko zapustim. Oj božíme, oj božíme sestré  A
brati, oj božíme, oj božíme sestré in brati, ko      vas      težko, ko vas težko zapustim. Oj, deklica,  A
oj božíme sestré in brati, ko vas težko, ko      vas      težko zapustim. Oj, deklica, povej mi to Oj  A
veneč! Nekdaj pa nisi ti samel, ko hodil sem na      vas      in tebe na klobuk pripel sem vriskajoč na glas  A
žagamo, a jaz pa le počas′ jo režem k ljub′ci v      vas.      Pa sem rajtal študirat′ Pa sem rajtal študirat  A
Vriskaj, vriskaj al′ pa poj, saj prideš k meni v      vas      nocoj. Prišel ljubi je pod okno, rahlo trkal  A
naglas, zaukal fantič pravi in šel k sosedi v      vas.      Po vodi plava Po vodi plava, po vodi plava  A
sončne zrejo dol na nas, na to trnovsko lepo      vas.      Prav lepi so trnovski fantje, še lepše so Trnovčanke  A
kratek čas, kedor če slišat′ ga, naj pride v      vas.      Prav luštno je jesen′, v vinograd z ženko grem  A
vedet′, kje moja ljub′ca spi. Oj, mam′ca, kaj      vas      vprašam, odkod ste vi doma? »Tam gori nad Ljubljano  A
Ljubljano, tri ur′ce je hoda.« Oj, mam′ca, kaj      vas      vprašam, kje vaša hči leži? »Ti smrkav′c, kaj  A
čast, ko pred, spet naša boste last! Bog živi      vas      Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je  A
ko naše je krvi dekle; naj sinóv zarod nov iz      vas      bo strah sovražnikov! Mladen′či, zdaj se pije  A
domačije noben naj vam ne vsmrti strup; ker zdaj      vas      kakor nas, jo srčno branit′ kliče čas! Živé  A
. / . / stran 331 . / Sem mislil s′noči v      vas      iti Sem mislil s′noči v vas iti, pa je b′la  A
mislil s′noči v vas iti Sem mislil s′noči v      vas      iti, pa je b′la meglica v jezeri, megla, megla  A
svoje ljub′ce grem domov. Še prej se bom na      vas      podal, zelen klobuk na glav′co d′jal, oj, za  A
ne ljati ne dr′gej. De buom jest Urban pri      vas      še bolj poznan, le-tu vam zdej povejm, k′ nej  A
karal je. Sprejmite, prosim, me med sé, kako      vas      rad imam! A rekli le so mi smeje: Cigan naj  A
krat ste mogli zame vstat′, bi moral zdaj za      vas      skrbet′, pa moram iti v svet. Oj, srečno, bratje  A
Stoji, stoji Ljubljan′ca, Ljubljan′ca dolga      vas.      Na sredi te Ljubljan′ce je lip′ca zelena.   A
Ljubljančani. Tako se pogovarjajo, kam drev′ v      vas      pojdejo. Najmlajši ta pa pravi: »Jaz pojdem  A
Najmlajši ta pa pravi: »Jaz pojdem k ljub′ci v      vas.      Jo rajtam zapeljati, potem pa vandrati.«   A
začne: »Poslušajte, učitelj vi, kako se men′ pri      vas      godi, vsi vaši dečki me črte, povsod love, povsod  A
imam. Treba ni, treba ni k ljub′ci moji v      vas      iti, jaz že sam, jaz že sam ljub′co svojo rad  A
mi razveseli, jaz grem pa k svoj′ ljubici v      vas,      zavriskam, zapojem naglas. Ko pridem po klančku  A
mi veleva srce, jaz grem pa k svoj′ ljubici v      vas,      zavriskam, zapojem naglas. Zvedel sem nekaj  A
šla po vodo 18 Ena tičca mi poje 20 Fantje na      vas      gredo 21 Gormani že peljejo 22 Gozdič je že  A
žalosten, ker si le sam! Bi ti hodil k men′      vas,      bi mi delal kratk čas, o jej, ker jest morem  A
moj. [ Naklo ] . / . / stran 21 . / Fantje na      vas      gredo Fantje na vas gredo, žvižgajo, pojejo  A
stran 21 . / Fantje na vas gredo Fantje na      vas      gredo, žvižgajo, pojejo, jaz pa piščalko imam  A
pod nebom veselo pojo. »Ptički, jaz vprašam      vas.      al′ bo kaj skor′ pomlad, al′ bo kaj skor′ pomlad  A
zakrila, sem za kratek čas hodil k ljubci v      vas,      ji prepeval prav na glas. Rožice je vse zadavla  A
ljubite, . / . / stran 25 . / spomlad bo šla od      vas,      starost došla vas, vse bo zapustilo vas. [ Savinjska  A
25 . / spomlad bo šla od vas, starost došla      vas,      vse bo zapustilo vas. [ Savinjska dolina ]  A
od vas, starost došla vas, vse bo zapustilo      vas.      [ Savinjska dolina ] Išel je  A
ti, fantič, v nevarnost podajaš, čez Savco v      vas      hodiš, pa plavat′ ne znaš? Mene poslušaj in  A
Mene poslušaj in več ne poskušaj čez Savco v      vas      hodit′, ker plavat′ ne znaš! Savice sila bo  A
prepevajo. Troštali te bojo drugi fantje, ki po      vas      prepevajo. »Troštal me ne bo nobeden drugi,  A
hajala?« »Nikaj, nikaj, mati moja, žmetno je pri      vas      ležati: kratka odeja, dolga noč, mene pa zebe  A
kuonjča dva, óbadva sta šimliča, kar puojdem u      vas,      poveznem ga čez tri gore, čez tri dole, čez  A
razsvetljeval mu gaz, kdar hod′ ponoči k meni v      vas;      de b′ svetil mu domu nazaj, kdar se na nebu  A
Žvižgaj, žvižgaj ali poj, saj prideš k meni v      vas      nocoj! Prišel ljubi je pod okno, rahlo trkal  A
stvar, sam boh ve, ke je moj par. Dkleta po      vas      špencirajo, pa vsaka jma soj par: jast sm pa  A
stvar, sam boh ve, ke je moj par. Fantje po      vas      pojejo, pa vsak jma soj par: jast sm pa jna  A
pijo trije junaki, ne so šteli plačüvati: »Ja      vas      idem k sodci tožit.« »Dobro jütro, gospon sodec  A
Ošine te s pogledom: »Hej, za redke izmed      vas      se čuvam. Si ti že res dovolj trpel?   A
sem smrtno ranil. Če mu uhajam, hodim ven na      vas,      me našel bo v pepelu in smolini. In dvignil  A
zmotili v meni, a vedite, da sem se še bolj jaz v      vas.     Pri vsaki kaj vredni kmetiji živi po en človek  A
dni kasneje sta zares prišla orožnika v našo      vas      in se dolgo mudila pri Žokovih.Kasneje mi je  A
steno, ponoči čepi in ječi že teden dni. Za      vas      sem zvedela po okoliščinah; on ne ve, da sem  A
zvedela po okoliščinah; on ne ve, da sem šla po      vas.     « Iznenadila me je novica o rojakovi bolezni  A
in najbrž več kakor vaši predniki. Ta zavest      vas      preveč opaja in omamlja, da pozabljate, kar  A
živo in išče v svojih stiskah pomoči tudi pri      vas      zdravnikih, a je ne najde...« Dasi nisem doumeval  A
Tudi v bolnico ne pojde žena. Napišite mi, lepo      vas      prosim, tiste kroglice, ki ji vsakikrat pomagajo  A
zdravilo za prvo potrebo s seboj. Za plačilo pa      vas      ne bom terjal ne zdaj ne kasneje.« Možiček se  A
pogodbo, ki bo prav za oba, prav za prav bolj za      vas      kakor zame.Saj se poznava, kajne?«   A
prizadevanje. Zdaj pa, ko ste prišli vi med nas in      vas      domačini še nič ne poznajo, ali bi ne bilo potrebno  A
še nič ne poznajo, ali bi ne bilo potrebno za      vas,      tako se mi je te dni razbistrilo, da bi jaz  A
premožnih in deset navadnih v najkrajšem času. Potem      vas      pridem spet obiskat.« »Težavna zadeva,« sem  A
mi na mesec tri goldinarje, jaz bom delal za      vas      povsod in bogato se vam izplača.Kar udariva  A
menim, da ne bo huje, a gotovo ceneje kakor pri      vas.     « * * * Nenavadna vročina je vladala tisto poletje  A
»Nikakor! To je glede na      vas      obzirno ravnanje, da vas ne mučimo brez potrebe  A
Nikakor! To je glede na vas obzirno ravnanje, da      vas      ne mučimo brez potrebe.Ako hočemo veliko razvalino  A
»Grd je ta svet, kajne, doktor?« »Ne umem      vas,      kam merite,« sem odgovoril radovedno. »Glejte  A
prav, dragi, kaj hočete od mene?« »Vprašam      vas      kakor mož moža, ali je tisto, kar imenujete  A
dobrote sem napregel danes, ker so me prosili, da      vas      nocoj pripeljem. Za drugo se nismo zgovarjali  A
zgovarjali.« »Pa je še kateri drug voznik pri      vas?     « »Za drva in les jih je več, koleselj pa ima  A
opravite svoje stvari, pojdite lepo počivat, jutri      vas      že kdo potegne v mesto.« Lotevala se me je razdražen  A
nikamor,« se je zadrla mati. »Poklicali smo      vas,      da ji pomagate doma!« Pojasniti sem skušal bolj  A
nedeljo, obilo dela, Gospodar se je odpravil v      vas      iskat vozila, jaz sem dal zmučeni porodnici  A
Trnovskega gozda, ko je odškripal voz skozi      vas,      Spredaj je čepel županov hlapček, zavit v oguljen  A
življenja vredno. Danilo se je, ko sva prišla v      vas      in se ustavila pred velikim kmečkim domom.Voznik  A
je odrezala. »Dekle tisoč tednov, ohrani Bog      vas      v cvetju!« sem jo pozdravil in ji segel v desnico  A
nabolj učena glava z bistrim umovanjem. Tudi      vas,      dragi gospod, ki ste morda za katero leto pred  A
bolnik’. »Ne razburjajte se, dragi gospod, ker      vas      nočem žaliti. Kot zdravnik zavzemam do vas kot  A
vas nočem žaliti. Kot zdravnik zavzemam do      vas      kot bolnika, ki išče pri meni pomoči, posebno  A
prihajamo, s Svete gore in se spotoma oglašamo pri      vas      z dvema štrucama.Eno vam samo pokažemo.  A
sem pripomnil. »Sile vam ne dela preveč, menda      vas      celo redi!« »Druga štruca je pa za vas.  A
menda vas celo redi!« »Druga štruca je pa za      vas.     Žefka, daj ven veliko škatlo!«   A
stric?« sem se odzval. »Z menoj pojdite, če      vas      je volja,« je odvrnil starec. »Kaj je hudega  A
volja,« je odvrnil starec. »Kaj je hudega pri      vas?     « »Pridite pogledat!«   A
po meleh skoraj do planine. »Kdo pa je pri      vas      bolan, da vam treba zdravnika?« sem se zavzel  A
strokovnjak in vam napravi prerez bolje, znosneje za      vas.     « »Kar vi pridite in napravite, kar treba.  A
»Kako da ne?« »Radi      vas      samega ne.Ne poznam vaših rojakov Kumljancev  A
Kumljancev, ki so po vašem opisu čvrst in zdrav rod.      Vas      je zaneslo v svet, svet vas je prevzel od zunaj  A
čvrst in zdrav rod. Vas je zaneslo v svet, svet      vas      je prevzel od zunaj, od znotraj ste še vedno  A
sporazuma Kumljanca in svetovnjaka, ki se borita v      vas      noč in dan, kar razpoznavam iz vaših spisov  A
Potrata salamenska!« »Pojdite iz kuhinje,      vas      prosim!« se zadere Tona jezno, vsa razžarjena  A
»Bo treba doto šteti?« »Odkod -      vas      vprašam?V sedanjih časih!   A
se hoče braniti, a oni mu odmahne: »Nekaj bi      vas      vprašal, sosed.« -Pa umolkne in se zagleda zopet  A
roki, pa zamahne živo proti sosedu: »A kaj      vas      je nagnalo, zlomka, da ste pustil Trst in prišel  A
Mladenič ste! Nekaj      vas      je izpodneslo.Ali vas je okrcala financa?   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA