nova beseda iz Slovenije
je pošto poslala, naj pridem nocoj k njej v | vas. | Prav počasi, potihoma priti, narahlo poklicati | A |
moje srce. Za enega poprosil bom, da drevi v | vas | pojezdil bom, cing cingel, cing cangel ... Čez | A |
zelene travnike, bom jezdil k svoji ljub′ci v | vas, | prepeval in vriskal naglas. Moj očka so d′jali | A |
zavriskal bi, zapel naglas, prišel bi k meni v | vas. | « Komaj to dekle izgovori, fantič pod oknom že | A |
dolince, oj božíme, oj božíme tele dolince, ko | vas | težko, ko vas težko zapustim. Oj božíme, oj | A |
božíme, oj božíme tele dolince, ko vas težko, ko | vas | težko zapustim. Oj božíme, oj božíme tata in | A |
mama, oj božíme, oj božíme tata in mama, ko | vas | težko, ko vas težko zapustim. Oj božíme, oj | A |
božíme, oj božíme tata in mama, ko vas težko, ko | vas | težko zapustim. Oj božíme, oj božíme sestré | A |
brati, oj božíme, oj božíme sestré in brati, ko | vas | težko, ko vas težko zapustim. Oj, deklica, | A |
oj božíme sestré in brati, ko vas težko, ko | vas | težko zapustim. Oj, deklica, povej mi to Oj | A |
veneč! Nekdaj pa nisi ti samel, ko hodil sem na | vas | in tebe na klobuk pripel sem vriskajoč na glas | A |
žagamo, a jaz pa le počas′ jo režem k ljub′ci v | vas. | Pa sem rajtal študirat′ Pa sem rajtal študirat | A |
Vriskaj, vriskaj al′ pa poj, saj prideš k meni v | vas | nocoj. Prišel ljubi je pod okno, rahlo trkal | A |
naglas, zaukal fantič pravi in šel k sosedi v | vas. | Po vodi plava Po vodi plava, po vodi plava | A |
sončne zrejo dol na nas, na to trnovsko lepo | vas. | Prav lepi so trnovski fantje, še lepše so Trnovčanke | A |
kratek čas, kedor če slišat′ ga, naj pride v | vas. | Prav luštno je jesen′, v vinograd z ženko grem | A |
vedet′, kje moja ljub′ca spi. Oj, mam′ca, kaj | vas | vprašam, odkod ste vi doma? »Tam gori nad Ljubljano | A |
Ljubljano, tri ur′ce je hoda.« Oj, mam′ca, kaj | vas | vprašam, kje vaša hči leži? »Ti smrkav′c, kaj | A |
čast, ko pred, spet naša boste last! Bog živi | vas | Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je | A |
ko naše je krvi dekle; naj sinóv zarod nov iz | vas | bo strah sovražnikov! Mladen′či, zdaj se pije | A |
domačije noben naj vam ne vsmrti strup; ker zdaj | vas | kakor nas, jo srčno branit′ kliče čas! Živé | A |
. / . / stran 331 . / Sem mislil s′noči v | vas | iti Sem mislil s′noči v vas iti, pa je b′la | A |
mislil s′noči v vas iti Sem mislil s′noči v | vas | iti, pa je b′la meglica v jezeri, megla, megla | A |
svoje ljub′ce grem domov. Še prej se bom na | vas | podal, zelen klobuk na glav′co d′jal, oj, za | A |
ne ljati ne dr′gej. De buom jest Urban pri | vas | še bolj poznan, le-tu vam zdej povejm, k′ nej | A |
karal je. Sprejmite, prosim, me med sé, kako | vas | rad imam! A rekli le so mi smeje: Cigan naj | A |
krat ste mogli zame vstat′, bi moral zdaj za | vas | skrbet′, pa moram iti v svet. Oj, srečno, bratje | A |
Stoji, stoji Ljubljan′ca, Ljubljan′ca dolga | vas. | Na sredi te Ljubljan′ce je lip′ca zelena. | A |
Ljubljančani. Tako se pogovarjajo, kam drev′ v | vas | pojdejo. Najmlajši ta pa pravi: »Jaz pojdem | A |
Najmlajši ta pa pravi: »Jaz pojdem k ljub′ci v | vas. | Jo rajtam zapeljati, potem pa vandrati.« | A |
začne: »Poslušajte, učitelj vi, kako se men′ pri | vas | godi, vsi vaši dečki me črte, povsod love, povsod | A |
imam. Treba ni, treba ni k ljub′ci moji v | vas | iti, jaz že sam, jaz že sam ljub′co svojo rad | A |
mi razveseli, jaz grem pa k svoj′ ljubici v | vas, | zavriskam, zapojem naglas. Ko pridem po klančku | A |
mi veleva srce, jaz grem pa k svoj′ ljubici v | vas, | zavriskam, zapojem naglas. Zvedel sem nekaj | A |
šla po vodo 18 Ena tičca mi poje 20 Fantje na | vas | gredo 21 Gormani že peljejo 22 Gozdič je že | A |
žalosten, ker si le sam! Bi ti hodil k men′ | vas, | bi mi delal kratk čas, o jej, ker jest morem | A |
moj. [ Naklo ] . / . / stran 21 . / Fantje na | vas | gredo Fantje na vas gredo, žvižgajo, pojejo | A |
stran 21 . / Fantje na vas gredo Fantje na | vas | gredo, žvižgajo, pojejo, jaz pa piščalko imam | A |
pod nebom veselo pojo. »Ptički, jaz vprašam | vas. | al′ bo kaj skor′ pomlad, al′ bo kaj skor′ pomlad | A |
zakrila, sem za kratek čas hodil k ljubci v | vas, | ji prepeval prav na glas. Rožice je vse zadavla | A |
ljubite, . / . / stran 25 . / spomlad bo šla od | vas, | starost došla vas, vse bo zapustilo vas. [ Savinjska | A |
25 . / spomlad bo šla od vas, starost došla | vas, | vse bo zapustilo vas. [ Savinjska dolina ] | A |
od vas, starost došla vas, vse bo zapustilo | vas. | [ Savinjska dolina ] Išel je | A |
ti, fantič, v nevarnost podajaš, čez Savco v | vas | hodiš, pa plavat′ ne znaš? Mene poslušaj in | A |
Mene poslušaj in več ne poskušaj čez Savco v | vas | hodit′, ker plavat′ ne znaš! Savice sila bo | A |
prepevajo. Troštali te bojo drugi fantje, ki po | vas | prepevajo. »Troštal me ne bo nobeden drugi, | A |
hajala?« »Nikaj, nikaj, mati moja, žmetno je pri | vas | ležati: kratka odeja, dolga noč, mene pa zebe | A |
kuonjča dva, óbadva sta šimliča, kar puojdem u | vas, | poveznem ga čez tri gore, čez tri dole, čez | A |
razsvetljeval mu gaz, kdar hod′ ponoči k meni v | vas; | de b′ svetil mu domu nazaj, kdar se na nebu | A |
Žvižgaj, žvižgaj ali poj, saj prideš k meni v | vas | nocoj! Prišel ljubi je pod okno, rahlo trkal | A |
stvar, sam boh ve, ke je moj par. Dkleta po | vas | špencirajo, pa vsaka jma soj par: jast sm pa | A |
stvar, sam boh ve, ke je moj par. Fantje po | vas | pojejo, pa vsak jma soj par: jast sm pa jna | A |
pijo trije junaki, ne so šteli plačüvati: »Ja | vas | idem k sodci tožit.« »Dobro jütro, gospon sodec | A |
Ošine te s pogledom: »Hej, za redke izmed | vas | se čuvam. Si ti že res dovolj trpel? | A |
sem smrtno ranil. Če mu uhajam, hodim ven na | vas, | me našel bo v pepelu in smolini. In dvignil | A |
zmotili v meni, a vedite, da sem se še bolj jaz v | vas. | Pri vsaki kaj vredni kmetiji živi po en človek | A |
dni kasneje sta zares prišla orožnika v našo | vas | in se dolgo mudila pri Žokovih.Kasneje mi je | A |
steno, ponoči čepi in ječi že teden dni. Za | vas | sem zvedela po okoliščinah; on ne ve, da sem | A |
zvedela po okoliščinah; on ne ve, da sem šla po | vas. | « Iznenadila me je novica o rojakovi bolezni | A |
in najbrž več kakor vaši predniki. Ta zavest | vas | preveč opaja in omamlja, da pozabljate, kar | A |
živo in išče v svojih stiskah pomoči tudi pri | vas | zdravnikih, a je ne najde...« Dasi nisem doumeval | A |
Tudi v bolnico ne pojde žena. Napišite mi, lepo | vas | prosim, tiste kroglice, ki ji vsakikrat pomagajo | A |
zdravilo za prvo potrebo s seboj. Za plačilo pa | vas | ne bom terjal ne zdaj ne kasneje.« Možiček se | A |
pogodbo, ki bo prav za oba, prav za prav bolj za | vas | kakor zame.Saj se poznava, kajne?« | A |
prizadevanje. Zdaj pa, ko ste prišli vi med nas in | vas | domačini še nič ne poznajo, ali bi ne bilo potrebno | A |
še nič ne poznajo, ali bi ne bilo potrebno za | vas, | tako se mi je te dni razbistrilo, da bi jaz | A |
premožnih in deset navadnih v najkrajšem času. Potem | vas | pridem spet obiskat.« »Težavna zadeva,« sem | A |
mi na mesec tri goldinarje, jaz bom delal za | vas | povsod in bogato se vam izplača.Kar udariva | A |
menim, da ne bo huje, a gotovo ceneje kakor pri | vas. | « * * * Nenavadna vročina je vladala tisto poletje | A |
»Nikakor! To je glede na | vas | obzirno ravnanje, da vas ne mučimo brez potrebe | A |
Nikakor! To je glede na vas obzirno ravnanje, da | vas | ne mučimo brez potrebe.Ako hočemo veliko razvalino | A |
»Grd je ta svet, kajne, doktor?« »Ne umem | vas, | kam merite,« sem odgovoril radovedno. »Glejte | A |
prav, dragi, kaj hočete od mene?« »Vprašam | vas | kakor mož moža, ali je tisto, kar imenujete | A |
dobrote sem napregel danes, ker so me prosili, da | vas | nocoj pripeljem. Za drugo se nismo zgovarjali | A |
zgovarjali.« »Pa je še kateri drug voznik pri | vas? | « »Za drva in les jih je več, koleselj pa ima | A |
opravite svoje stvari, pojdite lepo počivat, jutri | vas | že kdo potegne v mesto.« Lotevala se me je razdražen | A |
nikamor,« se je zadrla mati. »Poklicali smo | vas, | da ji pomagate doma!« Pojasniti sem skušal bolj | A |
nedeljo, obilo dela, Gospodar se je odpravil v | vas | iskat vozila, jaz sem dal zmučeni porodnici | A |
Trnovskega gozda, ko je odškripal voz skozi | vas, | Spredaj je čepel županov hlapček, zavit v oguljen | A |
življenja vredno. Danilo se je, ko sva prišla v | vas | in se ustavila pred velikim kmečkim domom.Voznik | A |
je odrezala. »Dekle tisoč tednov, ohrani Bog | vas | v cvetju!« sem jo pozdravil in ji segel v desnico | A |
nabolj učena glava z bistrim umovanjem. Tudi | vas, | dragi gospod, ki ste morda za katero leto pred | A |
bolnik’. »Ne razburjajte se, dragi gospod, ker | vas | nočem žaliti. Kot zdravnik zavzemam do vas kot | A |
vas nočem žaliti. Kot zdravnik zavzemam do | vas | kot bolnika, ki išče pri meni pomoči, posebno | A |
prihajamo, s Svete gore in se spotoma oglašamo pri | vas | z dvema štrucama.Eno vam samo pokažemo. | A |
sem pripomnil. »Sile vam ne dela preveč, menda | vas | celo redi!« »Druga štruca je pa za vas. | A |
menda vas celo redi!« »Druga štruca je pa za | vas. | Žefka, daj ven veliko škatlo!« | A |
stric?« sem se odzval. »Z menoj pojdite, če | vas | je volja,« je odvrnil starec. »Kaj je hudega | A |
volja,« je odvrnil starec. »Kaj je hudega pri | vas? | « »Pridite pogledat!« | A |
po meleh skoraj do planine. »Kdo pa je pri | vas | bolan, da vam treba zdravnika?« sem se zavzel | A |
strokovnjak in vam napravi prerez bolje, znosneje za | vas. | « »Kar vi pridite in napravite, kar treba. | A |
»Kako da ne?« »Radi | vas | samega ne.Ne poznam vaših rojakov Kumljancev | A |
Kumljancev, ki so po vašem opisu čvrst in zdrav rod. | Vas | je zaneslo v svet, svet vas je prevzel od zunaj | A |
čvrst in zdrav rod. Vas je zaneslo v svet, svet | vas | je prevzel od zunaj, od znotraj ste še vedno | A |
sporazuma Kumljanca in svetovnjaka, ki se borita v | vas | noč in dan, kar razpoznavam iz vaših spisov | A |
Potrata salamenska!« »Pojdite iz kuhinje, | vas | prosim!« se zadere Tona jezno, vsa razžarjena | A |
»Bo treba doto šteti?« »Odkod - | vas | vprašam?V sedanjih časih! | A |
se hoče braniti, a oni mu odmahne: »Nekaj bi | vas | vprašal, sosed.« -Pa umolkne in se zagleda zopet | A |
roki, pa zamahne živo proti sosedu: »A kaj | vas | je nagnalo, zlomka, da ste pustil Trst in prišel | A |
Mladenič ste! Nekaj | vas | je izpodneslo.Ali vas je okrcala financa? | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |