vajen (101-200)

Mislim, meni je škodoval jež. Nisem	vajen	ježev in sploh nisem vedel, da jih ljudje jedo	A
večerjo se je vrnil domov dični oča in je bil	vajen,	da ga je na stopnicah pozdravil prijazni vonj	A
je mišjega škrabljanja, ki ga je bil že tako	vajen.	A nič.	A
se je le nekoliko predramil, a spet zaspal.	Vajen	je bil neviht.Tedaj pa se je usula toča.	A
je tolažil: »Danes me je zdelalo, ker nisem	vajen,	a jutri bo že bolje.« Takoj je legel, toda od	A
tla, sam pa telebnil iz sedla katerega ni bil	vajen.	Preden je vojska pregazila ravnino, se je mnogih	A
razbral Azbad učinek svoje opazke. Pretkan in	vajen	spletk je dobro poznal Teodoro, pa je sklepal	A
in ogenj se je bliskal v njih. Dasi duhovit,	vajen	spletk, ravnodušen v najbolj zamotanih rečeh	A
»Hitro, Numida!« je velel Epafrodit. Dasi	vajen	svile in baržuna, mehkih preprog in dehtečih	A
rekla, da je nevaren jastreb za golobico Ireno.	Vajen	je bil žela, ki je pikal v besedah caričinih	A
zaviti sam v tabor v nasprotno smer kakor je bil	vajen.	»Mimo nas pridejo!«	A
povsem zaupal, da bi zmagal; tega mož ni bil	vajen.	Ko je Alena slišala ta nenavadno odločni	A
vso zunanjostjo molče kričal, da je kruto malo	vajen	pobožnih pozdravov.Odložil sem pero in se okrenil	A
vendarle samo zato, ker jo je moral. Podlog ni bil	vajen	sramote.V drugačnih okoliščinah bi se bil vsak	A
Speljal je spretno in urno, brez bravur, očitno	vajen	glasnega brnenja in zložnega premikanja svojega	A
Ker se mu mudi?« »Ne, ampak mojega sistema ni	vajen.	Hoče, da grem z izpita na magistrat.«	A
v pisarni! Same novotarije, ki jih ni nihče	vajen	in ko gre v resnici vse po ustaljenih tirih	A
tudi pri nas,« je pripomnil Švicar, očitno	vajen	domačih cest in njihovih uporabnikov.	A
ljudi obrajtajo naš oče, tisto pač ...« »Dela sem	vajen,	« je odvrnil Lovrek samozavestno, »saj sem tudi	A
raje izognili. Lovrek, ki je bil na Gradišču	vajen	majhne, a vesele družbe, se je včasih obupno	A
Taka melodija mi v tistih časih ni bila pogodi;	vajen	sembil svetlejših, veselejših; in rekel sem	A
povzdigovanju in polnočnica se vleče, vleče!“	Vajen	je bil samote in dolgčas mu ni bilo nikoli.	A
Kolikor daleč se spominjam v mladost, sem bil	vajen	trdega dela in črnega kruha.Kaj, sem si mislil	A
bil ves omamljen, zakaj takrat še nisem bil	vajen	ne vina in ne ljubezni.Ko sem izpil, se je prislonil	A
vprašala z globokim, moškim glasom, ki je bil greha	vajen.	Planil je od okna.	A
hudobnosti. Sladek in spolzek je bil njegov glas,	vajen	molitve.Izpod dremotnosti pobožnih besed so	A
dokler ni celo gospod Ognjišček, ki je bil	vajen	njegovih besed, vzdignil glavo ter ga začuden	A
Spočetka so ga žulili čevlji, ki jih ni bil	vajen	in jih je obul samo ob nedeljah, toda kmalu	A
njegov obraz je bil kakor umit. »Nisem še	vajen	študentovega doma!« je pomislil. »Ne še te rosne	A
poprej še zoral in posejal. Mlad sem bil, ne	vajen	kletke; še vrabec se zaganja ob rešetko, dokler	A
teknila mi ni, ker po hudem postu nisem bil več	vajen	takih dobrot; toliko bolj pa mi je šlo vino	A
praseta in za ne vem še kaj. Takih besed sem bil	vajen,	bolele me niso nič več, komaj da sem se zmenil	A
meteža besed polotila ta mehkoba, ki sem je bil	vajen	tako malo kakor močnega vina.Tako je pač bilo	A
”Kaj bi človek oponašal in zmerjal? Saj je	vajen	zmerjanja in hujšega!“ je rekel tisti čokati	A
me je pogledala in je rekla: ”Doma ni bil	vajen	mastnega kruha, pa je bil zdrav; Bog mu je dal	A
ust pa ni odprl in ni jokal naglas. ”Šibe je	vajen,	zato ne joka!“ je rekla ženska; tista ženska	A
drugi: da računijo z njo. Za človeka, ki ga ni	vajen,	je to opravilo hujše nego vse posvetne muke	A
je bušila v obraz, njemu, Kurentu, ki je bil	vajen	svatb in sedmin. Ozrl se je in je rekel:	A
dolino? Še umetnik podobar, ki je vsega hudega	vajen,	obstrmi pred mogočnikom; glava mu klone, plaha	A
podobne vaški krčmi. Ker je bil Kurent takih krčem	vajen,	je z veselim korakom stopil v vežo ter je odprl	A
in vesel je bil njen obraz. Vesel je človek,	vajen	bremena, kadar mu leže breme na ramo. ”On	A
spodobno in izobraženo družbo, ki je že skoro več	vajen	nisem ... Tam, veste, v Blatnem dolu ...“	A
utrujenosti bi ga bilo sram, gladú pa je bil	vajen.	Kraj poti je curljal studenec iz lesene cevi	A
umerjeno, brez pehánja - mornar, ki je na morju	vajen,	pozna svoje moči in vidi svoj cilj. ”Ta zná	A
“ je rekel Šviligoj, ampak tako malo je bil	vajen	hinavščine, da je povesil oči. ”Stavim, da	A
34 . / miren, tih in vdan, kakor je bil pač	vajen;	zvesto je ubogal gospodarja, gonil njegovo govedo	A
bila čudna, kajti Jan Vymetal je bil stradanja	vajen	od rojstva.Izsušen je bil, da se mu je koža	A
stran 100 . / njeno svetlo oko. ”Ali nisi že	vajen	teh strahov?Pozabi nanje in ne bo jih več!	A
slamnica, na skrinjo položena. Trde postelje je bil	vajen,	na sami goli skrinji bi sanjal tople sanje,	A
Pretrpel bi bil vse drugo, ker je bil trpljenja	vajen.	Ranjen se je bil zvrnil v sneg, drugi so	A
spretno in se ni spotaknil, kajti bil je posla	vajen.	Prižigal je svečo za svečo, meni pa se je zdelo	A
nerodnosti, umerjeno in spodobno, ker je bil tako	vajen.	Ministrant je pozvonil ob vratih zakristije	A
na duši. Vse bi še pretrpel človek, trpljenja	vajen:	glad, bolezen, ponižanje, očitno krivico.Ali	A
in na ono, pa ni uganil ničesar, ker ni bil	vajen	premišljevanja. ”Koliko časa zahajate k nam	A
tej obili večerji plašljiv in neroden otrok.	Vajen	je bil, da je kosil in večerjal sam in skrit	A
mislil. ”S kolom bi se že tepel, z nožem pa nisem	vajen.	“ ”Kako pa si se pritepel; siromak, v ta nečedni	A
nimam ne strehe, ne večerje!“ ”Kaj nisi že	vajen	takih nadlog?“ ”Vajen je človek dežja, pa	A
”Kaj nisi že vajen takih nadlog?“ ”	Vajen	je človek dežja, pa vendar išče, kam bi se mu	A
človek dežja, pa vendar išče, kam bi se mu ognil;	vajen	je lakoti, pa vendar gleda, kje bi se nasitil	A
razodeta!“ ”Pa pojdimo,“ je rekel Šimen, ki je bil	vajen	vsega hudega in se nikoli ni prerekal.Še povedati	A
vikar. »Ne,« je odvrnil vrač, »jaz sem jih	vajen.	Rodil sem se ob morju.«	A
zaklical dijakonov tajnik in mu stopil nasproti.	Vajen	je bil glasnikovega posla iz Čedada v kapitlju	A
Segel je po vrvci in potegnil, kakor je bil	vajen	oddavna iz svojih prvih obhodniških let pri	A
nekake strašne, vesele svetlobe, ki je ni bil več	vajen,	odkar je bil odšel na Tolminsko, kjer je to	A
moj ljubi, ne zavidam te. To se pravi, si pač	vajen.	Seveda, vajen si.	A
To se pravi, si pač vajen. Seveda,	vajen	si.Kaj sem hotel reči.	A
»Kaj, tudi starce silijo v tlako?« »O, sem	vajen	in trden,« se je nasmehnil starec. »Krivico	A
trpiš,« je vzkliknil župnik ognjeno. »Ali si	vajen?	Si vajen kose?	A
»Ali si vajen? Si	vajen	kose?Si!	A
vratu, z ruto na glavi. Vse bolne ženske je	vajen	vikar videvati tako.Vežó si rute čez lase, da	A
bolniku s palcem, mimo vseh čutil, čutov in udov.	Vajen	je tega.Mrtvo verski in cerkovni.	A
potegnil križ čez čelo in ustnice, kakor je bil	vajen	že od mladih let.Stisnil se je tesneje v duplino	A
Bandel se je vedel, kakor gre. Bil je te sobe že	vajen.	Podglavar je stopil mesarjem naproti in se silil	A
raste ogromna buška. Kakor je bil od mladih let	vajen,	je zaklical, naj mu dajo sekiro.Žena, ki ga	A
in ovadil,« je povedal Munih. »Kakor je že	vajen,	« se je oglasil Štefan in se poslovil od brata	A
videlo, da bi me najraje ugriznil, saj ni bil	vajen	tako trdega prijema. »Na verigo z njim	A
vode. Bil je spet takšen, kakor sem ga bil	vajen.	Tudi Ciril se ni bil kaj dosti obotavljal.	A
preplezam le jaz ali še kdo drug, prav tako	vajen	najbolj ostrih skal...Vam te poti ne priporočam	A
vino mu je stopalo v žile. Take pijače ni bil	vajen	in njene moči so ga prej preobdale, nego je	A
Prešeren je bil »trdega« Andreja trdih izrazov	vajen	in znal je, da so največkrat izraz prijateljstva	A
»Andrej Francevič!« Ker Andrej ni bil	vajen	takega tujega ogovora, se v hipu ni zavedel	A
hodil počasi, pot mu je bila težavna, ker ni bil	vajen.	Vedno je moral počivati.	A
navzgor v Dolgo dolino. Kužek Bevsk, ki je bil	vajen	le odprte jezerske planjave, je stisnil košati	A
oči krviželjno svetile. Čeprav je bil Nosati	vajen	divjadi in zverin in je že marsikateri nevarnosti	A
turov, kakor da so zijali vanj Turovci. Ni bil	vajen	takih potov.Kar ni si mogel domisliti prave	A
Kako naj bi pa mladec vedel. Ni bil	vajen	gledati in poslušati kakor oče, ki je še vedno	A
kjer imajo domači vso besedo. Je bil preveč	vajen	voditi.Zaukazal je obstati.	A
naselje gotovo ni brez mrčesa. On ga pa ni bil	vajen.	Bi kar gotovo nič ne spal.	A
misliš, da bi Oprezni Srnjak ne znal, čeprav ni	vajen	naših krajev?« »Znal bi že.	A
kakor bi se bil rad. Bil pa je še od mladih nog	vajen	trdih naporov.Prav za nikomer ni zaostajal,	A
držaja okraske. Tega dela je bil pa kaj malo	vajen.	Pa vendar.	A
ogledoval. Zadovoljen z delom, ki ga ni bil	vajen,	je glasno prikimal sam sebi: »Bo!« »Kaj bo?	A
posmradijo in vse krastače pomočijo.« Preveč je bil	vajen	Ostrorogi Jelen ljudi in živali v Velikem jezeru	A
obšitimi hlačami ter polhovo kapo na glavi bil je	vajen	sedeža na konjskem hrbtu. »Hej, to je Oblóški	A
da je ravno vsa kri v njem vzkipela. Kot	vajen	tepežnik povije svojega protivnika v trenutku	A
dopadel, njemu, ki je bil bele ceste in ravnice	vajen,	tega žena ne bi bila verjela.Tudi je bila Paleževina	A
bil denaren človek, ki ni bil od mladih nog tu	vajen,	polakomnil, čeravno je bila dobra in velika	A
čudnega, divjega, a Tone Obloški ga je moral biti	vajen,	kajti stopil je v krog ležečih in čepečih rokovnjačev	A
ti hodiš mnogo po svetu in si pri jedi vilic	vajen,	kajne; vidiš, ko bi jih imel, dal bi ti jih	A
zdaj še ni bil krčmarja pogledal; a tudi ta,	vajen	enakih gostov, se ni bil za njegovo osebo več	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani