nova beseda iz Slovenije
dehtečega sladkó. Da bi bilà italijanska | trta | in jaz, ki nanj opiraš se, drevo. ti sad dajala | A |
najljubšo izmed njih popiše: Okrog nje zelena | trta | je ovita; v nji kraljuje dolga veža kamenita | A |
Med valovi imena mest in vasi, zvitih kakor | trta. | Druge knjige ni, spoznam, ko za seboj slišim | A |
pridi se gret. Sonce gorko tukaj nam sije, | trta | ljubo gor se ovija, vince z gore greje srce | A |
Bratec bod′ moj, pij ga z menoj! | Trta | rodi, trud pozabimo, vince blešči, Slovencem | A |
mene veseli, oj, to me veseli. Tam polna se | trta | sosedi priklanja, že čriček veselo trgatev oznanja | A |
pa bova kruhka papala, tidreja ... Če bo pa | trta | ratala, tidreja ... pa bova vinčka pupala, tidreja | A |
Tomaž nevidno presadil na istrska tla in kakor | trta | srkal iz zemlje zdravilnega soka; zelo lahko | A |
ta kotanja. Ta brajda je najbolj sončna in ta | trta | rodi najboljši teran.Tako, tako, moj kamen! | A |
raslo nekoč. Ti brinje, borovci, česmin pa divja | trta | ste si delili to gmajno.In ne samo to gmajno | A |
logov, iz tisočkrat zrahljane prsti je pognala | trta, | je pognala kri in Kraševec pije teran. | A |
Vračam se skozi brajde in občutim, da je vsaka | trta | žila odvodnica matere zemlje in da je vse vino | A |
»Nič?« je hušknil možakar. »Saj vam raste | trta | okoli in okoli,« je še pripomnil z užaljenim | A |
počasi sesedel k mizi in se zastrmel skozi okno. | Trta, | ki se je zunaj spenjala po steni, je bila že | A |
upognjene. Ob cesti so cvetele breskve in že | trta | je pognala za Velikonoč. Od Dolge njive | A |
pojdiva k vinogradom, poglejva, ali dela vinska | trta | popke ali se njen cvet odpira in ali cveto margaranove | A |
brezno, brezdno se zliva zlati rizling, vinska | trta | slovenska, da mu pred očmi zapleše od rodoljubja | A |
Pomaknjena bi morala biti s ceste, globoko v vrt, | trta | na brajdah naj bi rasla pred njo. Nisem je razpoznal | A |
vinogradniški lavi ni mogla uspevati kaka posebna | trta. | Toda nosila je na sebi nevsakdanji dar, dar spodkošen | A |
Če Bog da, še ga bomo zdravi pili, da bi le | trta | spet rodila.Vinstvo je bilo že dolgo ničevo | A |
Popred bo nas konec, preden vina. | Trta | rodi vsako jesen; pa če je starja, boljo kapljico | A |
preprezal zimzelen, . / . / stran 110 . / divja | trta | in podobna rastlinska navlaka.Le kraj Oskove | A |
zlatim perjem, kakor polje z rumeno pšenico in | trta | s sladkim grozdjem!«Pri zadnji besedi se ji | A |
Nančo, ki je razkladala, kako se skoraj prične | trta | jokati; takrat bo navezala ob obrezane vršičke | A |
potem ubiral strune? Mordà ti, ko je še srobotna | trta | prenežna za tvoje oslovske uhlje? Kdo bi redil | A |
Daleč tam v jasnih žarkih stoji belo poslopje in | trta | se vije ob bleščečih oknih.Na cesti se je dvignil | A |
Najlepše je obetal zelen. O | trta, | koliko lepih imen poznaš!Fig belic je bilo pognalo | A |
sta bili razsipni, najlepše je obetal zelen. O | trta! | Koliko lepih imen poznaš! | A |
Odgovôri mi tole: Ali rodi po šampanjskih goricah | trta, | in ali pijó na zemlji pametni ljudje še vedno | A |
dodelil milost, da mu še po smrti rodi vinska | trta! | « Odprla so se zadnja vrata nebeška. | A |
vsenaokoli sami carji, toda le v Francovem vrtu joče | trta | samó. poučno, če bi se smel udeležiti vaših | A |
je veličastno drevo, okrog katerega se obvija | trta | moje duše proti večnim nebesom!Pri tem spominu | A |
Njegov spomin! Okrog katerega se je kakor | trta | obvijala njena duša!Vse je bilo porušeno sedaj | A |
»Kar ponuja ta, je le za silo kakor leskova | trta. | « Glumec je hvalil svoja imenitna zdravila, mežikal | A |
V vinogradih je živo gibanje ‒ trgatev. | Trta, | s skrbjo, strahom in veselim upanjem pomladi | A |
se rada naslanja nanj, kakor se šibka vinska | trta | oklepa trdnega, dobro v tleh stoječega kola | A |
sami napravili, če mi ne, pa drugi; saj vinska | trta | nima grla, da bi sama vince žrla. Kaj boste | A |
pak je do okna bila priplezala divja vinska | trta. | Na bližnjih orehih je že skovir svoj enoteri | A |
katero krije z debelimi grozdi obložena vinska | trta, | in pred njo sloni nocoj ob trdni leseni ograji | A |
pripeljal v druge kraje, kjer je tudi rasla vinska | trta. | Mož je pokušal nje sad, pa preveč pokušal, zmotil | A |
človeško, toliko hvaljena, toliko prepevana vinska | trta | ni imela tukaj svojega doma.Ni čudo torej, da | A |
velikanskega debla se je ovijala od tal do vrha vinska | trta. | Ta trta je bila debela kakor žrd, listje ji ni | A |
se je ovijala od tal do vrha vinska trta. Ta | trta | je bila debela kakor žrd, listje ji ni nikdar | A |
ker je za nje vse dobro. Vino, katero jim je | trta | rodila, je bilo zvečine tako kislo in prazno | A |
vlačijo po teh gorah radi volkovi. Neko leto je | trta | obrodila posebno dobro, pastirji so dobivali | A |
opletala z ene strani pernata vinika, z druge | trta | zelenega bršlina.Prav vsaka rastlina se pač | A |
po tri goldinarje in še ceneje. Kadar rodi | trta, | so pa ljudje tudi vse bolj dobre volje, bolj | A |
zunaj. Na koncu hiše se bo opletala vinska | trta, | da se ne bo zid nič videl.Naprej bom ogradila | A |
komaj premikal, in začel je že omedlevati. | Trta, | ki je rasla v samotnem skalovju, je videla to | A |
hlapcev, ki bi skrbeli po vseh vinskih deželah, da | trta | ne bi mogla roditi nikjer predobro in preobilno | A |
priči mojega poroda, zeleni javor in cvetoča | trta, | usmilita se vsaj vidva nedolžne sirote, bodita | A |
mogel še služiti s svojimi rokami.« Javor in | trta | sta uslišala milo prošnjo jokajoče matere in | A |
in prijatelja.« . / . / stran 25 . / Vinska | trta | je dejala: »Jaz botra pa bom skrbela, da bo | A |
To rekši, se berač poslovi in odide. Ta | trta | je bila vinska; ali naši dedje, ki je niso še | A |
rahlo zemljo, kakor jo je poučil neznani tujec. | Trta | se je prijela in rodila obilo grozdja. Iz ene | A |
trto in jo milo prosil, naj bi mu pomagala. | Trta | je dejala: »Ker imaš vame toliko zaupanja, bilo | A |
in je prisegel vse tako, kakor mu je velela | trta. | Rešil si je s tem res življenje, ali nakopal | A |
pa je rodila junaka, ki ves svet premaga? ( | Trta, | vino.) ◆ Pod gorečim hribčkom studenec teče | A |
iz zemlje prišla, sin pa v zemljo zakoplje? ( | Trta | in vino, če se preveč pije.) ◆ Mati zakopana | A |
oče obešen, sin po svetu hodi pa ljudi moti? ( | Trta, | grozdje, vino.) ◆ Mati stoji, sin visi, vnuk | A |
◆ Mati stoji, sin visi, vnuk pa teče? ( | Trta, | grozdje, vino.) ◆ Če me ni, me želi, če me | A |
bradavice, sinov sin pa roge in marsikoga pobode? ( | Trta, | grozdje, vino.) ◆ Fant junak, starec za devet | A |
ki ima troje oči, najboljše otroke rodi? ( | Trta | rodi najboljše vino, ako se ji puste, kadar | A |
oko: lepa ženska, lep konj in lep vinograd. ◆ | Trta | iz pota poganja in grozdje na žuljih zori. | A |
delajo tri reči: sadež, lapor in sonce (žlahtna | trta, | laporasta zemlja in kraj, ki ga obseva od jutra | A |
ajnujnejša poljska dela.) . / . / stran 48 . / ◆ | Trta | je svet sadež (zaradi vina v sv. zakramentu | A |
svet sadež (zaradi vina v sv. zakramentu). ◆ | Trta | rodi perje ‒ delo pa grozdje. ◆ Trta mora imeti | A |
◆ Trta rodi perje ‒ delo pa grozdje. ◆ | Trta | mora imeti eno oko več nego človek. ◆ Grunt | A |
zakopana mati rodi dobre otroke. (Zagrobana | trta. | ) ◆ Vinograd pravi: Primi se me, če ne, se bom | A |
jalova gospodičina. (Tičina je jako žlahtna | trta, | ali na Dolenjskem ne rodi rada.) ◆ Lipina je | A |
prava tovarišija. . / . / stran 68 . / ◆ Če | trta | obilo obrodi, se godi krčmarjem dobro, še bolje | A |
stran 55 . / pozibavala ob oknih rdeča divja | trta | in pogledovala v sobo.V žarkih zahajajočega | A |
nebeških rok edino zemsko dete božje, vinska | trta | in njen tajni in sveti cvet in sad. He, tista | A |
pesmi »... život redi in pase, kjer nam vinska | trta | rase. Sladek je njen sad, vsak ga ima rad, gre | A |
gori bi povedali v pesmi, kjer žlahtna vinska | trta | rase, o zlati vinski kaplji, ki daje žilam kri | A |
pesmi » ... život redi in pase, kjer nam vinska | trta | rase. Sladek je njen sad, vsak ga ima rad, gre | A |
gori bi povedali v pesmi, kjer žlahtna vinska | trta | rase, o zlati vinski kaplji, ki daje žilam kri | A |
katerih so Harpi svoj čas pili šampanjec. | Trta | že dolgo ni več uspevala. »Na zdravje!« je slovesno | A |
marmorja. Bil je veličastna stara stavba in | trta | se je ovijala okoli njegovih vitkih, visokih | A |
Beluši so dobro obrodili. | Trta | je veliko obetala. Glede na to, kako | A |
Potem, izžarjena kot znamenje iz teme, prva | trta, | ki so ji takoj sledile migotajoče začetne vrste | A |
Vstanite, pojdimo odtod!« Jezus je prava vinska | trta | »Jaz sem prava vinska trta in moj | A |
prava vinska trta #15 »Jaz sem prava vinska | trta | in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na | A |
tudi vi ne, če ne ostanete v meni. *5 Jaz sem | trta, | vi mladike.Kdor živi v meni in jaz v njem, rodi | A |
Ali more, moji bratje, smokva roditi olive ali | trta | smokve?Tako tudi slan studenec ne more dati | A |
radostnega preživetja. Stari oljčni nasadi, vinska | trta, | sadno drevje, kraško in mediteransko cvetje | B |
panterjem, ki čuva košaro oz. vazo; nad njo | trta | s pticami. 32 Tudi ta upodobitev povsem | B |
kamen nad vhodom: panterja držita rog izobilja, | trta | simbolizira najbrž drevo življenja (mogoče 2 | B |
pesmih je tudi prizor z lipo na polju. Pšenica in | trta, | ki dajeta kruh in vino za Evharistijo, sta simbol | B |
kraljestvo, npr. Jezus kot klas in kot vinska | trta; | zemeljsko življenje kot vinograd, ki nagradi | B |
angelske glavice, monogrami. Pojavi se | trta | z grozdjem, zvončnice, pa tudi nagelj.Izpričan | B |
cvetov, ki so zdaj, v poznem majniku, že odcveli, | trta | pa človeka prav zares razveseli šele jeseni | B |
Škrlatno listje orjaških orehov je odpadlo in | trta, | ki se je vila po njih, je bila težka od zrelega | B |
Toda pri triinšestdesetih letih? In ta njegova | trta | trpljenja!Poezija? | B |
Pred izbruhom peronospore l. 1888 se je ponekod | trta | vzpenjala po javorjevih, pozneje tudi robidovnih | C |
uspevajo zgodnja zelenjava, sadje in vinska | trta. | Nižavje se razprostira do obale Črnega morja | C |
pravi, da naj bi bila tu zasajena prva vinska | trta | v Evropi.Praoče vinogradništva naj bi bil Tračan | C |
pridi se gret. Sonce gorko tukaj nam sije, / | Trta | ljubo gor se ovija, / Vince z gore greje srce | C |
/ Bratec bod' moj, pij ga z menoj! | Trta | rodi, trud pozabimo, / Vince blešči, Slovencem | C |
10 Anton Martin Slomšek: VINSKA | TRTA | (Iz stare predelana) | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |