nova beseda iz Slovenije
namreč snubil kot hišno posestnico. GOSPA | Torej | ne iz ljubezni? DOBRIN Iz mesene ljubezni | A |
DOBRIN Zdravi in brez zamere! SKOBEC | Torej | kam gremo?(Odidejo in zapojo:) Mi ga pa točimo | A |
FERJAN Kdaj sem že hotel, če pa ti ne pustiš. | Torej | kako je?Ali si vprašala? | A |
manjka, kolikor jo je pametnemu treba. LENČKA | Torej | vsa. URH Da, vsa. | A |
Hvaležna mi bodi. | Torej | sedajle pride Martin.Da si mi pametna! | A |
URH Lahko noč! | Torej | jutri, da mi ne zaležite. URH Z dnem bomo | A |
hitro obrne proti njemu in stopi sredi sobe: | Torej, | kakšna pa naj bom? MARTIN jo gleda in reče | A |
Sicer me zaduši. TONA | Torej | povej! LENČKA Mene duši, odkar sem spoznala | A |
ga sam rajši pognal danes kot jutri. URH | Torej | on? MARTIN Da, on. | A |
/ . / stran 49 . / URH kakor sam zase: | Torej | ni zlagano.Sem mislil, da je zavist in obrekovanje | A |
moraš ti, kar je tvoja dolžnost. LENČKA | Torej | kaj je moja dolžnost? URH Moj oče ni mogel | A |
Z očetom se zmeni, kar imata. SIRK | Torej, | ali mi posodiš še pet sto? URH Nič ne posodim | A |
pogajalcem, proti nam, ki smo zahteval pogajanja, | torej | ... ker po izteku tega časa ni prišlo do pogajanj | A |
še z jezikom; z očmi si povedal. SCHWAIGER: | Torej | si razumel, hvala Bogú!In tvoj nasméh je zlagána | A |
- Tako je | torej | bilo: vse sem napeljal, da bi se vzdignil v | A |
Vstane. Tako smo | torej | opravili.Hvaležen sem vam, gospod župnik, za | A |
plitki jarek med nama. JERMAN: Nič drugega | torej, | nego kriti in zatajiti to malo, kar je razuma | A |
in smehljaje KOMAR ko gre Jerman mimo: | Torej | si res povezal? JERMAN se okrene blizu svoje | A |
KOMAR: Kaj že veš? | Torej | si res že culo povezal, siromàk! Kdor pride | A |
natura! . / . / stran 57 . / JERMAN: Da je | torej | res, prav res že treba na pot? ZDRAVNIK: | A |
Ne? | Torej | ne!Bog s teboj! | A |
zato da bi ti svetilke ne razbil. POLJANEC: | Torej | sem se dobro zlagal. MRVA: Pij z menoj - | A |
konca; ne ubežiš, kakor jaz ne ubežim. Kaj je | torej | vredno, če si ti ostal čist v nizkosti in če | A |
KOŠUTA: Nič ne. ANA: | Torej | ... srečno pot, Košuta! KOŠUTA: Ne mislite | A |
moremo več. . / . / stran 91 . / RUDA: Kaj | torej | mislite storiti? DRUGI DELAVEC: Jaz imam | A |
S spremenjenim glasom; nenadno. Pojdite | torej, | - in tam doli povejte: samo še par dni, potem | A |
debel, rdeč človek, govori mirno in počasi: | Torej | ti nikakor nočeš - RUDA: Ne, jaz nikakor | A |
naravno, da se podira nad mano. DOBNIK: Zdaj si | torej | fatalist.Sploh pa priznavam, da misliš jako | A |
- - Kaj si | torej | sklenil?Ali boš čakal, da te vržejo na cesto | A |
kakor da so objokane. RUDA: Tako se ti je | torej | zdelo.In njen obraz je bil suh in bled? | A |
RUDA stisne mu roko: Nisi me žalil. Hvala | torej | še enkrat.- | A |
ALMA: Tako! Dovoli | torej, | da ti razodenem čudovito novico. Tišje: Ti | A |
ANA: O njegovem bogastvu. ALMA: Ha, ha ... | torej | nisi še popolnoma na jasnem?... | A |
ANA obstane: Ivan? ALMA: | Torej | ne veš, da se je vrnil?- Godi se mu, kakor zasluži | A |
Takoj pride na vrt, čez trenotek ... ALMA: | Torej | te počakam.Odide skozi obednico. | A |
BROŠ: Oprostite, da sem se bil zapletel ... No, - | torej | ne mislite, da bi bil ostal na Drénovem toliko | A |
pogumno pod odejo. . / . / stran 104 . / - | Torej! | BROŠ: Ah, vi ne veste, kako me žali, da nečete | A |
trenutek odpočije in umiri. RUDA: Napala vas je | torej | sentimentalnost.Dà, - to je neprijetno. | A |
to ne kali moje sreče niti najmanj ... Ozrem se | torej | svobodno tod naokrog?Česar se dotaknem, je moje | A |
Če vi ne zapazite, potem seveda ... Pokličimo | torej | Ano.Gre do obednice in obstane. | A |
vidim, da je to čista resnica in moj opravek je | torej | končan.Samo to sem vam hotel povedati in ničesar | A |
samo, da gledam in poslušam. KOŽELJ: Vi se | torej | jako zanimate za to zaroko. DOLINAR: Dà, | A |
to? BROŠ: Gotovo vam je neprijetno; zakaj se | torej | mučiti? RUDA: Mene zabavajo številke in vas | A |
v zadregi, kako bi vas izgovarjal ... RUDA: | Torej | pojdímo k njim ...A predno zaplešemo, bi govoril | A |
Vi ste umetnik, - svetovno izobražen mož, - | torej | mi je mnogo ležeče na vašem svètu ... Kakor vam | A |
Jaz mislim, da ni ravno predolg. DOLINAR: | Torej | poglejmo dalje.Pokrajino slikate jako lepo, | A |
stran 122 . / S papirjem v roki: Čuli ste | torej | govorico, ”da je Broševa nevesta nedolžna žrtev | A |
sem pojasnil malo pozneje. DOLINAR: Vzemite | torej | svoj govor in pojdite ... Dà, zahtevali ste mojo | A |
pogledal Dolinar? ANA: Če je potrebno, pojdiva | torej | k ljudem ...Ali je med muzikanti tudi kdo, ki | A |
Marta odide. ANA: Zdaj | torej | lahko odideva; ali ni moj obraz že sposoben | A |
potrebne, to veš tako dobro kakor jaz ... Prosim te | torej, | Marta, odpravi se na pot.Kolikor mogoče hitro | A |
poleg sebe nikogar, ki me ljubi. Odpravi se | torej. | MARTA: Mene je strah, Jakob, - ti govoriš | A |
- kaj pa je na svetu naravno! ... Ta pesem ti | torej | ne ugaja?Katero drugo ... poje: | A |
obrne se nenadno k Dolinarju; skoraj osorno: | Torej | govorite. DOLINAR: Težko mi je, gospod Ruda | A |
jaz sem se bal te poštene besede ... Zdaj je | torej | dovršeno to življenje?- | A |
mrliči, - s širokim smehom in temnimi očmi ... Vi | torej | zahtevate, da pokličem Broša? Pokličimo ga | A |
temno, jaz sem vaš prijatelj. KOŽELJ: Pojdimo | torej | doli. ALMA iz obednice. | A |
Ne. RUDA: | Torej | z Bogom. DOBNIK: Ruda, - jaz ne bi rad, da | A |
kadar - - prekine se nenadno. Bog s teboj | torej, | dete moje. ANA: A jaz sem vesela, oče; kako | A |
pusti na mizi. K Dolinarju, hitro: Glejte | torej, | kako se nam je ponesrečilo; zadeli niste pravega | A |
človek se brani te poti, dokler je mogoče. Vi | torej | veste, gospod Dolinar? DOLINAR negotovo | A |
negotovo: Ne razumem vas - RUDA: Recimo | torej, | da me ne razumete.Ali tu ni treba nič prikrivanja | A |
... Ne branite mi in zakrijte obraz ... Tako je | torej | vse v redu in moja duša je lahka. Hladno: | A |
ALMA: Tako! - ”Ah!“ - Vam je | torej | to vseeno? DOBNIK: Kaj nisi dejala sama, | A |
ste mi dejali, da naj pazim nanj; vedeli ste | torej | čisto dobro - DOBNIK trdo: Mi nismo vedeli | A |
vzame z mize kozarec vode in ga da Justinu: | Torej | -? KOŽELJ: To je grozovito ... hitro v obednico | A |
NINA: Maks ni vagabund. FRANC razžaljen: | Torej | ... dobro, Maks ni vagabund, no... mi drugi smo | A |
ŽUPNIK: O, znan, o, priljubljen!... KANTOR : | Torej? | ŽUPNIK: O, jaz... | A |
/ stran 24 . / ŽUPNIK: Jej, jej, Francelj, | torej | tak si?Gladi Pepčka, ki stoji pred njim, po | A |
iz domače sobe in ostane pri durih. KANTOR: | Torej | pozdravi, Nina! NINA: Dober dan, gospod župnik | A |
stran 33 . / FRANC: No, gospodična Nina, vi se | torej | poslavljate? NINA: Da, gospod Franc. | A |
oblečena, postarna, pride ponižno. KANTOR: Kaj je | torej? | DELAVKA: Sprejmite ga spet. | A |
ste se nad mano. MAKS vstane: Tako sem se | torej | motil in resnično mi je žal. Pravite, da vam | A |
ŽUPNIK: No, Ninica, Bog z vami. Tako se | torej | poslavljamo za zmerom.Vsi se poslavljajo od | A |
Bogom! . / . / stran 48 . / KANTOR župniku: | Torej | pojutrišnjem, po zjutranji maši. ŽUPNIK: | A |
Adjunkt séde. SODNIK: Če ste | torej | tako slovesni, da ob tej priliki ne poznate | A |
da ob tej priliki ne poznate prijateljstva, | torej | bodimo slovesni...Séde. | A |
z resnejšim glasom, počasi: No, če je taka... | Torej | ne zamerite, da prihajamo spet s tisto stvarjo | A |
je ubil, to je vprašanje! SODNIK: Kdo ga je | torej | ubil? KANTOR stoji pri oknu, stopi korak | A |
KANTOR neodločno: Kakor sem rekel. ADJUNKT: | Torej | je šla sama z njim. SODNIK: Kakšno je bilo | A |
Francka! - Francka odide. Hitro, vzburjen: Brž | torej | napravite - čemu razlaganja, čemu vprašanja | A |
prokletem Bernotu - KANTOR: Na vsak način ga je | torej | Bernot ubil in nihče drugi - ne jaz in nihče | A |
človeka iz same otročje ljubosumnosti. KANTOR: | Torej | ga je res ubil? SODNIK se okrene k njemu | A |
ozadju. KANTOR se zasmeje na glas: Zdaj je | torej | jasno, kakor na dlani, da ga nisem ubil.Bernot | A |
Nič ne ostane, nič ni storiti! POLJANEC: | Torej: | radovoljno se vdaj gnilobi! MRVA: Kaj ti | A |
moj obraz, da se otrokom smili? POLJANEC: | Torej | ga zakrij, če ne maraš usmiljenja!Oči zatisni | A |
Daj sosedu besedo - pljune ti nanjo! Kaj je | torej | zlagana vsa tista sijajna lepota, ki sem jo | A |
tvoje roke bi lahko otipal, tvoje besede slišim, | torej | si pred menoj, v moji hiši, v tej izbi!Ali vse | A |
gobezdalo dacarsko, ki sámo nisi nič boljše!... | Torej, | ljudjé božji, tako in tako!Vse kaže in mnogotera | A |
žensko: ona vidi, gleda - ne razume! DACAR: | Torej | pojdimo vsi! VSI ogorčeni: Nesnaga! | A |
dacarja s pogledom: Nesnaga! UČITELJ: Trikrat | torej | sem šel mimo in sram me je bilo.Ko pa sem se | A |
zadregi, plah: S kom pa si govoril? PETER: | Torej | brž ukreniva, kar je treba ukreniti, zakaj mudi | A |
bogastev iz Indije in Koromandije! PETER: Odpriva | torej | duri nastežaj, postéljiva si postelj v paradižu | A |
paradižu: tako je zdaj beseda in ukaz! - Vse | torej, | žida, žamet in brokat - JACINTA: In grad | A |
silil, kjer je že vse pijano? Tako je bila | torej | vsa nakana napol zastonj. PETER: Kakšne budalost | A |
nedolžen, prijeten, čeden spomin... PETER: Kaj | torej? | JACINTA: Kaj? | A |
- Županu: Jutri | torej | naredimo pismo in kupčijo; z notarjem pridi | A |
špansko steno, da bi predelil izbo: Kontrakt je | torej | napisan in podpisan; tebi belega kruha, meni | A |
Ne vprašuj, kontrakta se drži! - Tako ti je | torej | zapovedano: stoj na straži, glej bistro na pot | A |
sem oči in zató so postali pogumni. STRNÉN: | Torej | kratko in jasno: ti si obupal. MLAKAR: Takó | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |