nova beseda iz Slovenije

tožilec (7.856-7.955)


območju jih je treba opraviti. (2) Državni      tožilec,      ki je pristojen za postopek pred sodiščem, kateremu  S
je lahko pri tem navzoč, če pristojni državni      tožilec      ne izjavi, da bo navzoč sam. (3) Preiskovalni  S
zaslišanju obdolženca sta lahko navzoča državni      tožilec      in zagovornik.Če preiskovalni sodnik oceni,  S
podlagi 157. člena tega zakona. (2) Državni      tožilec,      oškodovanec, obdolženec in zagovornik so lahko  S
ogledu in zaslišanju izvedencev. (3) Državni      tožilec      in zagovornik sta lahko navzoča pri hišni preiskavi  S
lahko navzoča pri hišni preiskavi. (4) Državni      tožilec,      obdolženec in zagovornik so lahko navzoči pri  S
na zaslišanje obdolženca ne prideta državni      tožilec      ali zagovornik, se zaslišanje praviloma preloži  S
180. člen (1) Če državni      tožilec      med preiskavo ali po končani preiskavi izjavi  S
obvesti o tem državnega tožilca. Če državni      tožilec      v osmih dneh ne obvesti preiskovalnega sodnika  S
takoj izpustiti. Zoper ta sklep imata državni      tožilec      in oškodovanec pravico pritožbe. (4) Če se  S
sporočena njegova odločba. (4) Če se državni      tožilec      ne drži roka, ki je določen v drugem in tretjem  S
186. člen (1) Oškodovanec kot      tožilec      in zasebni tožilec lahko zahtevata od preiskovalnega  S
člen (1) Oškodovanec kot tožilec in zasebni      tožilec      lahko zahtevata od preiskovalnega sodnika pristojnega  S
zahtevo državnega tožilca. Če oškodovanec kot      tožilec      in zasebni tožilec ne prideta na zaslišanje  S
tožilca. Če oškodovanec kot tožilec in zasebni      tožilec      ne prideta na zaslišanje obdolženca, čeprav  S
kaznovan z denarno kaznijo. (3) Če državni      tožilec      moti red, ravna preiskovalni sodnik v skladu  S
a člen (1) Takoj po zaslišanju mora državni      tožilec      izjaviti, ali bo zahteval uvedbo kazenskega  S
adomestnih ukrepov iz tega poglavja. (2) Če državni      tožilec      napove postopanje v smislu prejšnjega odstavka  S
zoper obdolženca odrejen pripor in če državni      tožilec      v oseminštiridesetih urah od ure, ko je bil  S
roka, kolikor sme trajati, ali če je državni      tožilec      odstopil od pregona.Če se preiskovalni sodnik  S
pregona. Če se preiskovalni sodnik in državni      tožilec      ne strinjata, zahteva preiskovalni sodnik, naj  S
pregon. Ti predmeti se takoj vrnejo, če državni      tožilec      spozna, da ni razloga za kazenski pregon, pa  S
okoliščinah. (2) Oškodovanec, oškodovanec kot      tožilec      in zasebni tožilec se smejo zaslišati kot priče  S
Oškodovanec, oškodovanec kot tožilec in zasebni      tožilec      se smejo zaslišati kot priče. (3) Vsakdo, kdor  S
zahtevo ta rok podaljša. Če oškodovanec kot      tožilec      ali zasebni tožilec omenjeni rok zamudi, se  S
podaljša. Če oškodovanec kot tožilec ali zasebni      tožilec      omenjeni rok zamudi, se šteje, da je odstopil  S
271. člen (1) Če je vložil oškodovanec kot      tožilec      obtožnico brez preiskave (šesti odstavek 170  S
člena tega zakona. (2) Če je oškodovanec kot      tožilec      ali zasebni tožilec v nasprotju s prvim in drugim  S
2) Če je oškodovanec kot tožilec ali zasebni      tožilec      v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 170  S
(3) Zoper sklep senata ima oškodovanec kot      tožilec      oziroma zasebni tožilec pravico pritožbe. 272  S
ima oškodovanec kot tožilec oziroma zasebni      tožilec      pravico pritožbe. 272. člen   S
ali da se preiskava dopolni oziroma opravi.      Tožilec      mora v treh dneh, odkar mu je bila sporočena  S
tožilca ta rok podaljšati. Če oškodovanec kot      tožilec      ali zasebni tožilec zamudi omenjeni rok, se  S
podaljšati. Če oškodovanec kot tožilec ali zasebni      tožilec      zamudi omenjeni rok, se šteje, da je odstopil  S
pregona, postopek pa se ustavi. Če državni      tožilec      zamudi rok, mora o razlogih obvestiti višjega  S
ni vezan na pravno presojo dejanja, ki jo je      tožilec      navedel v obtožnici. 280. člen   S
278. člena tega zakona pa se lahko pritožita      tožilec      in oškodovanec.Zoper druge odločbe, ki jih izda  S
se povabijo obtoženec in njegov zagovornik,      tožilec,      oškodovanec in njihovi zakoniti zastopniki in  S
povabijo priče in izvedenci, ki sta jih predlagala      tožilec      v obtožnici in obdolženec v ugovoru zoper obtožnico  S
zaslišanje na glavni obravnavi ni potrebno.      Tožilec      in obtoženec lahko na glavni obravnavi ponovita  S
namerava nadaljevati pregona, če bi državni      tožilec      umaknil obtožbo. (5) Oškodovanec kot tožilec  S
tožilec umaknil obtožbo. (5) Oškodovanec kot      tožilec      in zasebni tožilec se opozorita v vabilu, da  S
obtožbo. (5) Oškodovanec kot tožilec in zasebni      tožilec      se opozorita v vabilu, da se bo v primeru, če  S
293. člen (1) Če      tožilec      umakne obtožnico pred začetkom glavne obravnave  S
obravnava prekine ali preloži. Če si zasebni      tožilec      ali oškodovanec kot tožilec ne vzame takoj drugega  S
Če si zasebni tožilec ali oškodovanec kot      tožilec      ne vzame takoj drugega pooblaščenca, sme senat  S
vzamejo pooblaščenca. (5) Če moti red državni      tožilec,      obvesti predsednik senata o tem pristojnega  S
dolžnosti, se obvesti o tem pristojni državni      tožilec      zaradi nadaljnjega postopka. 3.  S
obtožnice državnega tožilca, ne pride državni      tožilec,      se glavna obravnava preloži, predsednik senata  S
na glavno obravnavo ne pride oškodovanec kot      tožilec      ali zasebni tožilec, čeprav sta bila v redu  S
ne pride oškodovanec kot tožilec ali zasebni      tožilec,      čeprav sta bila v redu povabljena, in tudi ne  S
bila na glavni obravnavi prebrana in ali je      tožilec      obtožbo spremenil ali razširil, kaj so predlagale  S
tožbe. (2) Obtožnico in zasebno tožbo bere      tožilec.      (3) Če je oškodovanec navzoč, sme obrazložiti  S
senat. (4) Ko predsednik senata ugotovi, da      tožilec,      zagovornik in druge osebe iz drugega odstavka  S
zaslišanju spremeni svojo prejšnjo izpovedbo, ga      tožilec,      zagovornik ali predsednik senata lahko opozorijo  S
se najprej izvedejo dokazi, ki jih predlaga      tožilec,      nato tisti, ki jih predlaga obramba, na koncu  S
najprej predsednik senata in člani senata, nato      tožilec,      obramba in na koncu osebe iz drugega odstavka  S
344. člen (1) Če      tožilec      med glavno obravnavo spozna, da izvedeni dokazi  S
priprave nove obtožnice, določi rok, v katerem mora      tožilec      vložiti obtožnico. Izvod nove obtožnice se vroči  S
obtožencu; zoper to obtožnico ni ugovora. Če      tožilec      v danem roku ne vloži obtožnice, nadaljuje senat  S
oškodovancu in zagovorniku. Najprej govori      tožilec,      za njim oškodovanec in zagovornik, nato pa obtoženec  S
347. člen      Tožilec      poda v svoji besedi presojo dokazov, ki so bili  S
jih bilo treba upoštevati pri odmeri kazni.      Tožilec      lahko poda predlog o vrsti in višini kazni,  S
z njegovim zagovorom in da ga dopolni. (3)      Tožilec      in oškodovanec imata pravico odgovoriti na zagovor  S
katero zavrne obtožbo, izreče sodišče: 1) če je      tožilec      v času od začetka do konca glavne obravnave  S
(četrti odstavek 120. člena). (3) Državni      tožilec      se sme pritožiti tako v škodo kakor tudi v korist  S
stroških kazenskega postopka; če pa je državni      tožilec      prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca (drugi  S
sodbo pritožil oškodovanec, oškodovanec kot      tožilec      ali zasebni tožilec, ki nima pooblaščenca, pa  S
oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni      tožilec,      ki nima pooblaščenca, pa pritožba ni sestavljena  S
sodbo pritožil oškodovanec, oškodovanec kot      tožilec      ali zasebni tožilec, ki ima pooblaščenca, ali  S
oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni      tožilec,      ki ima pooblaščenca, ali državni tožilec, pa  S
zasebni tožilec, ki ima pooblaščenca, ali državni      tožilec,      pa pritožba ne vsebuje podatkov iz 2., 3. ali  S
bil obdolženec, zagovornik, oškodovanec kot      tožilec      ali zasebni tožilec kljub svoji zahtevi prikrajšan  S
zagovornik, oškodovanec kot tožilec ali zasebni      tožilec      kljub svoji zahtevi prikrajšan za pravico uporabljati  S
brez odlašanja vrniti sodišču. (2) Državni      tožilec      lahko poda svoj predlog, ko vrne spise; lahko  S
ga bo podal na seji senata. (3) Ko državni      tožilec      vrne spise, razpiše predsednik sejo senata.  S
O seji senata se obvestijo pristojni državni      tožilec,      če gre za zadevo, za katero se storilec preganja  S
dolžnosti, obtoženec, zagovornik, oškodovanec kot      tožilec      ali zasebni tožilec pa le, če to v pritožbi  S
zagovornik, oškodovanec kot tožilec ali zasebni      tožilec      pa le, če to v pritožbi oziroma odgovoru na  S
se povabijo obtoženec in njegov zagovornik,      tožilec,      oškodovanec, zakoniti zastopniki in pooblaščenci  S
privede na obravnavo. (4) Če oškodovanec kot      tožilec      ali zasebni tožilec ne pride na obravnavo pred  S
(4) Če oškodovanec kot tožilec ali zasebni      tožilec      ne pride na obravnavo pred sodiščem druge stopnje  S
obravnavi navajati nove dokaze in nova dejstva. (5)      Tožilec      sme glede na izid obravnave popolnoma ali deloma  S
spremeniti v obtoženčevo korist. Če državni      tožilec      popolnoma umakne obtožnico, ima oškodovanec  S
obsojenčevi smrti pa jo smejo zahtevati državni      tožilec,      če je tekel postopek na njegovo zahtevo in osebe  S
414. člen (1) Ko državni      tožilec      vrne spise, sme sodišče odrediti, naj se poizvedbe  S
Izredno omilitev kazni smejo zahtevati državni      tožilec,      če je tekel postopek na njegovo zahtevo, obsojenec  S
določbo prvega odstavka tega člena sme državni      tožilec      Republike Slovenije vložiti zahtevo za varstvo  S
za varstvo zakonitosti smejo vložiti državni      tožilec      Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik  S
odstavka 367. člena tega zakona. (2) Državni      tožilec      Republike Slovenije sme vložiti zahtevo za varstvo  S
tožilca ali na podlagi zasebne tožbe. (2) Državni      tožilec      sme vložiti obtožni predlog tudi na podlagi  S
vložitvijo obtožnega predloga lahko državni      tožilec      predlaga sodniku posamezniku (sodnik), da opravi  S
Ko v primerih iz prejšnjih odstavkov državni      tožilec      prejme spise oziroma obvestilo od sodnika, lahko  S
poda kazensko ovadbo oškodovanec, pa državni      tožilec      v enem mesecu po prejemu ovadbe ne vloži obtožnega  S
162. člen), ima oškodovanec pravico, da kot      tožilec      začne pregon s tem, da poda sodišču obtožni  S
postopek pristojnemu državnemu tožilcu. Če državni      tožilec      misli, da je za sojenje stvarno pristojno sodišče  S
obtožnega predloga ali zasebne tožbe, ki jo prebere      tožilec.     Začeta glavna obravnava se dokonča, če je mogoče  S
mesecev prekine glavno obravnavo, če državni      tožilec      napove, da bo zadevo odstopil v poravnavanje  S
poravnavanje (161.a člen). (2) Ko državni      tožilec      prejme obvestilo o izpolnitvi sporazuma, obtožni  S
sporazuma, obtožni predlog umakne. Če državni      tožilec      v določenem roku obtožnega predloga ne umakne  S

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  7.056 7.156 7.256 7.356 7.456 7.556 7.656 7.756 7.856 7.956 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA