nova beseda iz Slovenije
Blizu so Alain Finkielkraut (France), Veno | Taufer | (Yougoslavie -- Ljubljana) in Adam Michnik | B |
Finkielkraut, Adam Michnik, Ryszard Kapuscinski, Veno | Taufer, | Peter Handke i.dr. Oktobrske debate | B |
NAROBE SVET Veno | Taufer | brez rok brez nog / obrnjen brez srca obrača | C |
ali intertekstualna odnosnica (npr. Strniša, | Taufer: | stoji, stoji - Samorog, Kralj Matjaž).Po ugotovitvah | C |
pesem Mrtvaška kost => pologa/metatekst 1: Veno | Taufer | (a-č) Mrtvaška kost (1975) => metatekst 2: Svetlana | C |
Pibernik - Lepa Vida => metatekst 16 (a-d): Veno | Taufer | -Lepa Vida => metatekst 17: Bruna Marija Pertot | C |
Lepa Vida je presita => metatekst 21: Veno | Taufer | -Lepa Vida sprašuje => metatekst 22: Jani Oswald | C |
enega motiva ljudske pesmi z vseh strani". ( | Taufer | 1975: 165.) Pesmi z naslovom Lepa Vida so torej | C |
Matjaž (1942) => metatekst 15 (tip B): Veno | Taufer | - Kralj Matjaž (1968/69) => metatekst 16 (tip | C |
Matjaž (Vaje in naloge 1969, str. 53-57) se | Taufer | prek citata iz Prešernove pesmi: "O vera, vera | C |
Matjaž se v snu zdrzne / in naju spet pozabi ..." | Taufer | niza sintagme, ki sporočajo zorne kote bivanja | C |
iz Gomilščakove pesmi Slovenec sem, 1887). | Taufer | pesni: "slovenec sem mati me je rodila / ljubezen | C |
Iz ljudske pesmi in pripovedne tradicije je | Taufer | vzel nekaj odnosnic in jih vključil v svojo | C |
Zeleni Jurij (1972) => metatekst 8: Veno | Taufer | (a-c) -Obrazci in rešitve 3; 250271 in 230771 | C |
250271 in 230771 (1972) => metatekst 9: Veno | Taufer | -Strm konj (1985) => metatekst 11: Svetlana | C |
Pegam in Lambergar (1968) => metatekst 3: Veno | Taufer | (a in b): Pegam in Lambergar (1975) => (metatekst | C |
Strniša - Samorog (1967) => metatekst 2: Veno | Taufer | -Riba Faronika (a in b) (1975) => metatekst | C |
otrok pojedenih ... riba faronika plava ..." | Taufer | z različnih zornih kotov nekega motiva ustvarja | C |
Makarovič - Deveti mož (1974) => metatekst 3: Veno | Taufer | => Godec pred peklom (a-č) (1975). Metatekst | C |
na ljudsko pesem. Namesto nemega Orfeja je | Taufer | našel novega Godca pred peklom, ki ima po Tauferju | C |
rešuje ljudi iz pekla s pomočjo glasbe, pa je | Taufer | kot pevec utihnil in si je moral najprej najti | C |
zašepetano, zapiskano, zakričano pesmijo poskuša | Taufer | zdramiti svet s pomočjo ljudske pesmi.Njegova | C |
Slovenskega etnografskega muzeja, 2000: 201/448. | Taufer | na primer "kroži okoli nekega jedra v motivu | C |
primer "kroži okoli nekega jedra v motivu" ( | Taufer | 1975: 43) z različnimi postopki in iz različnih | C |
različno pesem drugačnih bitij in stvari." ( | Taufer | 1975: 65.) Prvine, ki so v tekstu kot odnosnice | C |
Strniša - Galjot (1965) => metatekst 2: Veno | Taufer | -Ladja (1972) => metatekst 3: Janez Menart | C |
Žalostinka za galjotom (1973) => metatekst 5: Veno | Taufer | - Galjot (a in b) (1975) => metatekst 6: Milan | C |
na glas vpil v porjavelo neurno vodo ..." | Taufer | pa se h Galjotu še vrne, in sicer z dvema "variantama | C |
poezijo. Starejši val - Makarovičeva, Strniša, | Taufer, | Zajc, Snoj (Geister in F. Zagoričnik) - se je | C |
niansami ljudskega izostrovala osebno izpoved. | Taufer | in Strniša sta se obrnila v dve smeri: Taufer | C |
Taufer in Strniša sta se obrnila v dve smeri: | Taufer | je izbral ljudsko pesem kot eno izmed prvin | C |
strukturalizmu. Te probleme so nakazali že | Taufer, | Strniša in Snoj, vendar so se še bolj izkristalizirali | C |
pesmi v moderni poetični svet njihove poezije. | Taufer | to počne na način otroških ljudskih iger, izštevank | C |
postopkom (ta postopek sta neposredno vzela | Taufer | in Vincetič), ter kot spominska formula. Za | C |
Ustvarjalci prvega toka so Dane Zajc, Jože Snoj, Veno | Taufer, | Gregor Strniša, Svetlana Makarovič ter morda | C |
ni ivja / ni korakov...", podobno počne tudi | Taufer. | Zajc jemlje odnosnice iz ljudske pesmi tudi | C |
podobno upehano in zasoplo govorico kot Veno | Taufer: | "Kamen v gmajni, / kamen v ljubezni, / kamen | C |
Citati stihov so npr. citat alpske poskočnice (V. | Taufer: | Na Vršac, Vaje in naloge 1969, str. 21-22 ) | C |
formule ("stoji, stoji" - Kralj Matjaž - V. | Taufer | (Vaje in naloge 1969, str. 53-57); "Stoji tam | C |
( Pesmarica rabljenih besed str. 13-17,- V. | Taufer) | itd. - Stilizacija ljudskega je v portret ljudskega | C |
ljudska: "pleši, pleši črni kos" (Š 7458) V. | Taufer | -Kje je moj par: "ribe / velike in majhne / | C |
pase na zelenem travniku" (GNI M 22.847) ); V. | Taufer: | Sežgani in prerojeni človek (2-22): "gospod | C |
plast, ki ni eksplicitna, npr.: Lepa Vida (V. | Taufer, | J. Oswald), "pusti kamen kost" (Na vršac - Taufer | C |
J. Oswald), "pusti kamen kost" (Na vršac - | Taufer, | Vaje in naloge 1969, str. 21-22 ) namiguje na | C |
hčere ne sina", tedaj se vprašamo, kaj citira | Taufer. | Ali citira samo Vodnika, ali pa obenem še ljudsko | C |
te pesmi je podobna ljudski, v samo pesem pa | Taufer | vnaša aktualne sodobne poudarke, ki štrlijo | C |
svet z ironičnim vzklikom: "pogine naj buržuj." | Taufer | staro zgodbo z inovacijami oživi in izpostavi | C |
tavženkrat, / obema sem odseku glavce preč." Veno | Taufer: | SVETI MATIJA UBIJE OČETA IN MATER | C |
načilnejšimi in najizvirnejšimi postopki. Tako kot je | Taufer | slovensko ljudsko pesem bral v Matičini izdaji | C |
VII. GREGOR STRNIŠA, VENO | TAUFER | IN LJUDSKA PESEM Ko je Taufer v predavanju | C |
STRNIŠA, VENO TAUFER IN LJUDSKA PESEM Ko je | Taufer | v predavanju z naslovom O rabi rabljenih besed | C |
umetnim predstavljata Gregor Strniša in Veno | Taufer, | ki skupaj sestavljata jedro teh stikanj v sodobni | C |
svoji pesniški zbirki Odisej (cikel Dom, 1963), | Taufer | pa je motivno-tematsko navezan na Strnišo (Odisej | C |
uveljavila s pesniškima zbirkama Svinčene zvezde ( | Taufer, | samozaložba, 1958) in Mozaiki (Strniša, samozaložba | C |
enakovreden vsem živim in neživim bitjem. | Taufer, | nasprotno, odtujenost in nemoč ter "nemost besede | C |
tisto skrivnost, ki bi mu odkrila resničnost. ( | Taufer | 1975: 50.) Ljudsko pesem avtorja sprejemata | C |
motivih in temah ljudske pesmi, medtem ko se | Taufer | montažno in intertekstualno loteva razgrajevanja | C |
149) kar vidimo iz njegovih pesniških vsebin. | Taufer, | nasprotno, razdira strukturo ljudske pesmi in | C |
(Rebernik 1976.) | Taufer | pesni drugače: na eni strani ustvarja distanco | C |
metafizični spor s svetom, z resničnostjo. | Taufer | v Vajah in nalogah (1969) prvič poseže po razgrajevanju | C |
kar pa ne pomeni več zanikanje ljudske pesmi. | Taufer | bi se na eni strani rad "znebil" ideološkega | C |
Zgodbo posameznika, znano iz ljudske pesmi, je | Taufer | prenesel na skupnostno raven in se s tem povezal | C |
nsformiran, odnosnice z ljudsko pesmijo pa so redke. | Taufer | izpostavlja magičnost jezika, nove asociativne | C |
teksta. Metonimija je pesniški postopek, ki ga | Taufer | uporablja kot načelo pars pro toto tudi ob povezavi | C |
skozi meglo v veter. Tukaj se z ritmom zagovorov | Taufer | približa ljudski pesmi: "veslo skoz sivo meglo | C |
se, ve ribice, / ker boste pile mojo kri"). | Taufer | z zgoščanjem besed in pomenov sporoča resnico | C |
jo prepletata z ljudskim vsak na svoj način. | Taufer | prehaja v eksistencionalizem stilnih poskusov | C |
enakega v različnosti v novo vzpostavljata tako | Taufer | kot Strniša neki nov, enkraten smisel. (Prim | C |
v nadčasovno tavanje po infernu in v kozmos, | Taufer | pa z njo eksperimentira in v rezultatu tega | C |
kontinuiteta biti je zanj bistvena. Zdi se, da tako | Taufer | kot Strniša v svojem poetološkem prostoru duha | C |
pomembnosti ljudskega sta imela tudi Strniša in | Taufer. | V svojem spominu sta nosila tudi ljudsko pesem | C |
oz. najrazličnejših prvin iz ljudske pesmi: | Taufer: | njegova poezija je izrazit eksperimentalen pesniški | C |
filozofija in ljudsko => obrnjenost vase. | Taufer: | raztrgaj in zlepi; Strniša: združi in spremeni | C |
pesem, Želod, Galjot, Uspavanka, Papiga idr. | Taufer, | nasprotno, na podlagi prej naštetih kategorij | C |
tem in motivov razideta v načinu pesnjenja. | Taufer | "zgodbo" razbije v posamezne elemente, ali pa | C |
aluzivna odnosnica in hkrati empirični citat; | Taufer | premešča, izpušča, dodaja in preoblikuje ljudsko | C |
letale ptičice / da mi je brez tebe hudo..." | Taufer | tu prvič upesni ta motiv.K njemu se vrne še | C |
ne pojejo ptice / se ne sprehajajo ribe ..." | Taufer | transformira ljudsko pesem Kje je moj par in | C |
metafizika. Strniša išče harmonijo v kozmosu, | Taufer | pa se jedrno povezuje z ljudsko pesmijo prek | C |
idejo pesnika. Izjemno zgoščeno pripoveduje | Taufer | zgodbo o Sežganem in prerojenem človeku, ki | C |
od kod so odnosnice in na kakšen način jih je | Taufer | transformiral: "...Za njim pljune sveti Andrej | C |
varianta, večinoma so pesmi v več variantah. | Taufer | je ljudsko variantnost sprejel kot postopek | C |
(Pesmarica rabljenih besed 1975, str. 43.) | Taufer | išče skupno točko med svetom ljudske in lastne | C |
porabil". (Pesmarica rabljenih besed 1975: 44-52.) | Taufer | iz nemosti besede prestopa v godbo preluknjane | C |
spremni besedi k zbirki PRB tudi izrecno pove. ( | Taufer | 1975: 44.) To je prvič, da vemo za predlogo | C |
varianta 2 "nekakšno priklicevanje smrti". ( | Taufer | 1975: 45.) Balada o mrtvaški kosti, ki kaznuje | C |
je z levo nogo, / vrgu jo je z desno roko." | Taufer | razbije spevni ritem in na način ljudskih zagovorov | C |
seboj s pomeni, da ustvarjajo posebno zvočnost. | Taufer | torej ljudske odnosnice, preoblikovane pomensko | C |
treba smrt spoštovati. Sporočilo te balade pa | Taufer | razširi in modernizira.V tretji varianti: "zgovorna | C |
prikliče ljudsko pesem v bralčev spomin. Če ima | Taufer | v povezavi z ljudsko pesmijo središčno pesniško | C |
in v pesmi zapeljano Oba pesnika, Strniša in | Taufer, | sta v svojem spominu nosila ljudsko pesem.Zelo | C |
odnos do ljudskega je pri obeh označen: A) | Taufer | in Strniša vzpostavljata z ljudskimi odnosnicami | C |
in forma sta implicitno še vedno v ozadju. | Taufer | zavestno uporablja dele ljudske pesmi (npr. | C |
pesmi, a jih nato pomensko individualizira. | Taufer | priredi pomen ljudske pesmi: "Jaz sem v čevljih | C |
komentar na str. 400 in Kumer 1984: 35-48.) | Taufer | spoštovanje svetega sekularizira z: "da ne bo | C |
izpustom nekaterih delov ljudskega besedila | Taufer | eksistencialno razsežnost poglablja.S takim | C |
okvir položenih pesnikovih spoznanj in resnic. | Taufer | in Strniša sta z raznovrstnim vgrajevanjem odnosnic | C |
ki jim je nato odvzela veselo sporočilo. | Taufer | in Strniša sta z raznovrstnim vgrajevanjem odnosnic | C |
15 Veno | Taufer: | (10): LADJA GORI SREDI MORJA Vodenjaki 1986 | C |
M 2 Veno | Taufer: | LADJA, Podatki, Maribor 1972, str. 29. stvor | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |