nova beseda iz Slovenije
preudarjal: »Kako prideš do gnezda, ko nima drevo | spodaj | nič vej!« Tonček se je pobahal: »Joj, ali ne | A |
To je bilo na vrhu. | Spodaj | je bila skladanica knjig, sveto pismo in druge | A |
mu je, kake radosti se mu obetajo, ko napenja | spodaj | v kuhinji Rozala vso svojo v teku dolgih let | A |
stanovanje, je dobre volje godel po stopnicah. | Spodaj | je naletel na čevljarja. »Kako je s Tončkom | A |
abeljenega z obilnim stokanjem vršili kos za kosom. | Spodaj | pred hišo je stal Milan in s paznim očesom stražil | A |
zvečer. Drugim je narava razvila talente bolj | spodaj, | pa so na čast mu plesali čarlston in džesbend | A |
v ministrstvih predpisal novo modo zgoraj in | spodaj. | Kajti je uprava naše kraljevine resnično slaba | A |
si ga je dal nasuti, seveda so bile hlačnice | spodaj | zavezane in so bile gače sveže in oprane ‒ kako | A |
zategadelj izplača. Ampak nekateri orožniki tam | spodaj | ne ljubijo arnavtskih čepic.Ne branijo jih ne | A |
veži in navzdol po stopnicah ‒ rsk šlk bum! Tam | spodaj | jim je priskočil na pomoč vratar s šajkačo in | A |
učenosti. Holaj! trije i brez pike pa s črto | spodaj | ‒ kaj je to?S črto zgoraj bi bil t, brez črte | A |
zgoraj bi bil t, brez črte bi bil š, toda s črto | spodaj? | Vedi in pomni: tudi š. | A |
Vedi in pomni: tudi š. Črta | spodaj | je odveč, pa ko stvar premišljujem, se mi zdi | A |
visoko gori na nebu. Lukec pa je stal globoko | spodaj | na cesti in je bil majhen kakor poliček. Majhen | A |
v vrat in se spet prekucnila. Sedaj je bil | spodaj | Živko, sedaj Lisko.Vse je kazalo, da Lisko zmaguje | A |
razvila, se je razodel bel predpasnik, krojen | spodaj | na velike okrogle zobe, po najnovejši modi. | A |
rokami je tlesknil in zavriskal. Lisko mu je | spodaj | odgovoril s prestrašenim laježem. Hudournik | A |
sem videl navzdol proti vzhodu. Tam daleč | spodaj | sem zagledal kosce, ki so sušili seno na rovtih | A |
Prvi lovec je razlagal gospodi, da je usledil | spodaj, | v gosto zarasli dolini, medveda.Dvakrat ga je | A |
Kakršno je pač bilo branje. Ko so | spodaj | zapeli psi, je mož časopis zravnal, ga del v | A |
ki ga je zadela vadlja, potisnili na lipo. | Spodaj | sta druga dva molče čakala. Naglo so priletela | A |
Jernej, ki je velikega hribovca pogledal od | spodaj | v obraz. »Večkrat ste dolinci bežali pred nami | A |
»Dobro.« »Torej tukaj | spodaj, | potem naj nese polo k županu, da jo še on podpiše | A |
Razvil sem. Tiskani formularji, | spodaj | privihnjen vogel s pečatom, drugo popisano s | A |
tetiva je zapela, po zraku je zasičala strelica, | spodaj | pa je kriknil s strašanskim glasom Hilbudij | A |
polna zavisti in laži, pred vrati carja kakor | spodaj | na široki ulici. Ni utegnil Epafrodit, da bi | A |
On je, znani Epafrodit! | Spodaj | je opazka. Pisana je z drobno pisavo. | A |
no, pa sem le uradnik in imam pokojnino. Od | spodaj | se pride na kvišku!« »Nekdaj morda že | A |
trepetal svetel kolobar od zasenčene luči. Od | spodaj, | iz hiše, se je nerazumljivo slišalo pogovarjanje | A |
Zvezde so se utrinjale v zimsko krajino. Daleč | spodaj, | izza gozdiča, je gledala v noč rdeča lučka. | A |
izmaknil in planil noter. Videla sem samo še njegov | spodaj | vihrajoči suknjič. Joj, Ivan in Ana | A |
pritisnile na njegove prsi prav na mestu, kjer mu je | spodaj | noro bilo srce. Ivanu se je utrgal na | A |
šotoru, kakor da vam je vseeno, kaj se godi | spodaj! | Že vse popoldne je bilo v mestu tako čudno, tako | A |
vsak čas tako zavreščala, da jo bodo slišali še | spodaj | v mestu.Vendar se je premagala. | A |
jo je tako mirno vprašal, zakaj misli, da je | spodaj | v mestu tako nemirno, in obupano zavpila: | A |
podpis v enem samem zamahu krepkih črk z vijugo | spodaj. | Na drugi strani dvorišča so bili magacini in | A |
da smo tlačili slamo na vrhu poda, kjer se je | spodaj | mlatilo.Strah in groza! | A |
trak v zelenju travnikov, polnih cvetja, čisto | spodaj | reka, ki prav tam, do koder sega oko, zavije | A |
in debel, prava gora. Ogledovala sem si ga od | spodaj | navzgor, da ne bi bila vsiljiva.Obut je bil | A |
ugasnila, ko je preračunala, da bi morali biti že | spodaj, | ne?Samo kje je zdaj stikalo ...« | A |
ribniku. Samo naj ne mislita tista dva čevljarja | spodaj | v Nami, da bodo tudi danes vsi drugi prej postreženi | A |
pritličju. Roman je bil tako pozoren, da jo je čakal | spodaj | pri odprtih vratih, kakor da sama ne bi našla | A |
dnevne mame in, kar je glavno, prijateljčki. | Spodaj, | na glavni ulici, se dolge kolone nestrpnih vozil | A |
čakanje v vrsti, gneči ali pred zaprtimi vrati... | Spodaj | je bila svojčas tudi savna s stalno navdušeno | A |
Čedalje pogosteje se oglašajo koraki z ulice | spodaj, | odmaknjeno rohnenje avtomobilskih motorjev postaja | A |
že nehal!" Dvojen direndaj na stopnišču: od | spodaj | Japec nese drva, od zgoraj Primož divja dol | A |
z groznim treskom udarilo po betonskih tleh | spodaj. | Iz kopalnice malo više je na stopnišče svoj | A |
Hitim, hitim. A kmalu od | spodaj | zatuli Nejc: "Mama! | A |
zvečer tako nasajen, da ga ni za prenašat. Oni | spodaj | se ga bodo nakresali, ampak ti vsaj niso težki | A |
»Šef! | Spodaj | bi vas radi.Resnik je, z družbo.« | A |
»Ja, ja, takoj pridem.« | Spodaj | sta Resnik in Cene samá sedela za mizo v kotu | A |
hlačnica, noga ne gre in ne gre noter! Kot da je | spodaj | sešita.Aha, vidiš ga, vraga! | A |
potokom pod klancem. Nizko nad reko tam daleč | spodaj | vatasti, ponekod pretrgani trak megle.Iz doline | A |
steklenico z napisom Pristni kraški brinjevec. | Spodaj | je bila narisana polna brinova vejica z jagodami | A |
gozda. Smreka, hrast, vinogradi, zidanice, niže | spodaj | k rebri stisnjene domačije. Tine je | A |
dobro poznala. Je pa takoj ugotovila, da je | spodaj, | pred hišo, ustavil avto. Lina je skočila | A |
na cesto, kakor gledajo žene: tako da jih od | spodaj | nihče ne more opaziti. Ne. | A |
kaj naj pomeni ta tuji avto pred hišo. Od | spodaj | je zaslišala odpiranje in zapiranje avtomobilskih | A |
Po svoji krivdi in po zlobi človeka, ki leži | spodaj | pred hišo ...Menda je mrtev ... | A |
večernega sonca in ob svoji sreči ... Naenkrat je | spodaj | v hlevu: z malčkom se sprehaja med dolgimi jaslimi | A |
Pomiril se je in potrpežljivo čakal na teto. | Spodaj | pred hišo pa so se že zbirali ljudje, razburjeno | A |
kosajočemu se s šumenjem neutrudne Ložnice, ki se je | spodaj | v globini zaganjala ob čeri in jezove. | A |
čudno mešali z mogočnim zborom kvakajočih žab | spodaj | v ribniku.Da bi bilo nasprotje med življenjem | A |
pri cestni kapelici, saj jo poznaš, Lovrek, | spodaj | pod razvalino, poleg nje pa mladega moškega | A |
gospod učitelj, pa mi o priliki sporočite na | spodaj | navedeni naslov, kako je z mojima otrokoma! | A |
bilo, da teče pod njegovimi nogami, saj se je | spodaj | na vznožju Gradišča močan potok izlival v Ložnico | A |
»Marija!« Na starodavni podobi, obešeni | spodaj | v hiši, je bilo to ime samo napisano, toda prav | A |
Najbrž nas ne poznate. Vidite, poprej smo bivali | spodaj | na Belem dvoru, zdaj pa sva sestrica in jaz | A |
ki se je tu in tam vlažno svetlikalo. Daleč | spodaj, | neviden očem, je šumel slap, oblikujoč čudne | A |
svetla lisa milo nasmihal poslavljajoči se dan. | Spodaj | pod njima je gospodarila neprodirna tema, v | A |
kakor da se srdito bori z nepremagljivo oviro. | Spodaj | se je hodnik spet razširil v tako veliko votlino | A |
snežnobelih slapovih metal v spenjeno globino. | Spodaj | se je vrtinčila voda okrog debelih kamnitih | A |
III. Dolino obkroža orjaškemu, | spodaj | zelenkastemu, višje modrikastemu, a na vrhovih | A |
se loči od neba samotna skala, ki se vidi od | spodaj | kakor majhen kamenček, a je v resnici višja | A |
žagarju, čigar hišica je morala biti v ravni črti | spodaj | pod njim. Zgovorni mož je pripovedoval počivajočim | A |
rosnimi očmi oziral po zeleni dolini. Globoko | spodaj | so sevale z gričkov bele cerkvice, a po ravnini | A |
udarila v teme vajene oči jasna dnevna svetloba. | Spodaj | s ceste se je oglašalo poredno čebljanje in | A |
da je hrib poln vode, kar bo tudi res, saj jo | spodaj | pri mlinu bruha iz sebe v Ložnico.In oče so | A |
nasmeškom in mu jo toplo stisnil. Ko sta se | spodaj | na cesti že poslavljala, se je deček domislil | A |
grof in se obrnil k čakajočim spremljevalcem. » | Spodaj | so gotovo še druge votline.Kdo bi se spustil | A |
oslednjega pribežališča in ju treščil v požiralnik ... | Spodaj | nekje mora biti njun skupni grob ...« | A |
zvenela pretresenost nezaslišanega doživetja. | Spodaj | ob strani da so špilje, večje in manjše, in | A |
strani pa sivolasi domači župnik Godec. V vrsti | spodaj | so sedeli vrtnar Marin, Lovrek in Janez.Kadar | A |
v izobilju, je drugače. Moj sosed Pečovnik | spodaj | v vasi vozi vsako jutro mleko v mesto, istočasno | A |
soteske in tokave. V višini so bolj gorjanskega, | spodaj | pa milega dolinskega podnebja.V njih uspeva | A |
izvršitev poskusa sodnemu slugi! V dobri uri smo | spodaj | pri gozdni kapeli, odkoder - po moji izkušnji | A |
slovesa je odstopical po kamnitih stopnicah in | spodaj | zaloputnil vrata za seboj.Iz kuhinje je prihitela | A |
bodo izdali, se je Lovrek trdno zanesel. Tam | spodaj | se mu ni treba bati ničesar, a ko pojenja streljava | A |
Ogenj in dim se poganjata do neba, srca tam | spodaj | pa postajajo zmeraj bolj rdeča, izgorevajo in | A |
so tiho in na prvi pogled neobljudeno dremali | spodaj | pod njim.Bržkone sovražnik še ni mislil nehati | A |
zvoke in vnanjega sveta, ropotanje voz, hitečih | spodaj | po cesti, spremljalo njih oddaljujoče se drdranje | A |
bujno barvitost cvetja in sočno zelen povrtnin | spodaj | na vrtu.Začudene oči so se popeljale še dalje | A |
Zlate pismenke na plošči so izdajale imena | spodaj | počivajočih rajnikov, čisto na vrhu pa je bilo | A |
človekoljubni davkar in pogleda v dolino. Tam | spodaj, | daleč, že v sončnem prahu, stoji župan in si | A |
rekel nič in je strmel na gospodarja, ki je stal | spodaj | ves povaljan in blaten. ”Te bo že zlodej jemal | A |
... Po predstavi pa smo sedeli | spodaj | v gostilni, medtem ko so v dvorani plesali. | A |
čisto tiho so se bile odpehnile duri in globoko | spodaj, | komaj za pol sežnja nad pragom, se je prikazalo | A |
Martinec in je poslušal: zamolklo je zastokalo | spodaj, | kamen je bil utonil v vodi. ”Kje si ostal | A |
mrk, sam zase; opiral se je ob silno gorjačo, | spodaj | okovano, ki je tolkla in pela zvonko po kamenju | A |
se je pokrižal. ”Kaj že spiš?“ je vprašala | spodaj | Lužarica s tako tihim glasom, da ga je komaj | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |