sodba (101-200)

je konec tega strašnega romanja in kedaj bo	sodba	dopolnjena?“ Pesem je vzdihovala preko poljane	A
do zadnjih dni mojega življenja! Naj bo tvoja	sodba,	ljuba moja mati, o zadnjih dneh mojega življenja	A
Čigavo roko je vodila smrt?“ -	Sodba	ni tvoja! Ko sem se vrnil v krčmo, je sedelo	A
vest svojo pravično in neizprosno sodbo; in ta	sodba	je z razločnimi črkami napisana na čelu, na	A
krivičnih smrti. Odprite se, vrata, prikaži se,	sodba;	strašnejša nisi od strahú! Daljši in višji	A
polja. Kakor za kazen in v zasmeh se je tedaj	sodba	sama zapisala na ta lica, spačena od groze;	A
Kakšna je vaša odločilna in edino uvaževalna	sodba	o slovenski literaturi?“ ”Slovenska literatura	A
nikogar, ki tam spé, ne boš priklical! To ti je	sodba,	ki si si jo sam bil napisal!Na pot, Evstahij	A
bila njegovemu življenju in nehanju izrečena	sodba	do konca dni, sodba trpljenja brez primere,	A
življenju in nehanju izrečena sodba do konca dni,	sodba	trpljenja brez primere, enakega edinole sladkosti	A
mora oznanjati svoje trpljenje, ker taka je	sodba	in zapoved. Vsak hram v velikem domovanju	A
kaznoval; o Bog, toda veliki so moji grehi in	sodba	je tvoja!“ Oblekel je suknjo, pokleknil je	A
nosil v časti in poštenju tako dolgo vrsto let.	Sodba	je njegova, kazen je bila pravična.Od sinočnje	A
brez žalosti in brez strahu. Pisana je bila	sodba	in podkrižal jo je; ne odvrnila bi je ne božja	A
sedla v travo ... ali v srcih je bila zapisana	sodba:	srečala se bosta ter pojdeta dalje po svojih	A
Tako je razsodil župan. Ampak kaj je človeška	sodba	in beseda!Kadar pride zlodej po svoj davek,	A
Zibel ne sodi v bajto. Če je	sodba	krivična in če je krvava -- sodba je in kajžar	A
bajto. Če je sodba krivična in če je krvava --	sodba	je in kajžar se ji ne upiraj.“ ”Zatorej praviš	A
nebu ... Spoznala si, pred teboj stojim, pa bodi	sodba	tvoja!Če milost ali če nemilost -- trpljenje	A
ta lakomni prisojniški svet, dokler ni zadnja	sodba	izrečena!“ Izpregovoril pa je tudi prisojniški	A
menoj ... Krist in Bog ... blizu je ... poslednja ...	sodba	...«	A
Anica je zatrepetala: »	Sodba«	... II. del	A
usmiljen, kakor si obljubil!« »To je zadnje in je	sodba,	« je umoval vikar in zaprl oči kakor v sen.Ko	A
Niso jih niti to pot. Cesarska	sodba	ne le da jih ni potolažila in pomirila, nasprotno	A
enem tednu po dnevu, ko se je razglasila ta	sodba.	«‒	A
kratkim nad vas prišel, inu pojde ena celú ostra	sodba	čez oblastnike ... « »Andrej,« je zaklical vedro	A
je dejal sin, »na vas bo padla jeza, ko bo	sodba.	« »Pravico iščemo, ti pa o sodbi govoriš,« je	A
« »Brezkončno pravična	sodba	razsodnosti božje!In kdaj bode dopolnjena vrsta	A
Obravnava je končana!« Dočim se je pisala	sodba	šentjakobskemu župniku, vprašam svojega strežnika	A
zahtevati vsak mašnik, da se mu takoj izroči	sodba	s pravico do izvršbe, ne da bi se toženec klical	A
življenja cvetna steza se ti odkriva! Kakšna ti je	sodba	o našem dekretu; ali ga odobruješ v srcu svojem	A
prebijemo molče?« prične sestra Kordula iznova. »	Sodba	moja je ta, da ne, stokrat ne!« »Ne, ne!« zakriči	A
kadar je le količkaj utegnila. Bila je splošna	sodba,	da se bo kakor sestra lahko in dobro omožila	A
ženstvo!« »Ostra, a po mojem mnenju krivična	sodba!	« odgovori Hardenberg.»Pred nekaj dnevi sem obiskal	A
tako?« Povesila je oko: »O tem ne gre meni	sodba,	eminenca!« »Bene, bene!	A
razpravljalo po vseh ljubljanskih gostilnah, a končna	sodba	je bila, da je gospa Lepušičeva dobila ‒ premalo	A
ekscelenca ni več jezna in da jih pričakuje mehka	sodba!	Volk Engelbreht pa je stopal ob strani	A
Izgubil sem ga!« »Aha, zdaj je pa	sodba	končana!« To rekši je pograbil Tinač	A
Preplula mi je duha rešilna misel. Kaj mi hoče	sodba	te stare ženske, ki s svojim zastarelim mišljenjem	A
mučenika se je imela ob desetih zjutraj začeti	sodba.	Z Jurijem sva na vse jutro odjezdila v mesto	A
je dobil milost v Gospodu. Kakšna pa bo naša	sodba,	ne vemo: pravična gotovo, ni pa gotovo, če tudi	A
majhnih ga je prejel in tudi o najmanjšem daru bo	sodba.	« »Saj vem, saj vem; pa vendar ...	A
»On mu ne bi bil zamolčal nobene!« »In	sodba?	« »Bi bila prav nemilostna, vem.«	A
samovida spoznaval čednost in pregreho, mu je	sodba	postajala bolj mirna in pravična. ‒ Dobro ime	A
tenko piskali, tako jih bo vil! Za vsak nič bo	sodba	in bo obsodba, nobene več jim ne bo prizanesel	A
odgovarjanju. Nemara se je zavedal, da se mu kroji	sodba,	ki ne kaže, da bi bila milostna sredi teh srditih	A
stran 245 . / Zveži še véščo, tudi njej gre	sodba!	« »Ali me ne bi počakali, da pojdem z vami?«	A
Kopič sam jo je moral braniti. »	Sodba	bo, ko se vrne Trlep!« jih je pomiril, Uršo	A
hvaležno spominjati, te malopridno izda!« Trda	sodba	je zaprla sapo vsem; potrdil je ni nihče, ovrgel	A
»Ni ga škoda, jud je bil.	Sodba	je bila pravična.« »Kako, če je sodila samo	A
sodniščnici zbrali, da bi o njem sklepali.	Sodba	je iztekla, obsodba je bila Svetinu prebrana	A
ljudi skupaj prišlo iz radovednosti, kako se bo	sodba	iztekla in kakšna kazen bo Bodinu prisojena	A
Bodin, naj živi nedolžni Svetin!« Ko se je	sodba	nad Bodinom končala, oznani služabnik deželske	A
je zasmejal. Nič ni prikrival, da mu bratova	sodba	kaj dobro dene. Sinjeoka je pritajeni razgovor	A
POGLAVJE Ko zarja pripelje beli dan, končana je	sodba	‒ ‒. Boris Miran Na severni strani hriba,	A
apelacija ni bila mogoča. . / . / stran 177 . /	Sodba	bila je le: oproščenje ali pa ‒ smrt, in izvršila	A
officirje inu soldate francoske ne znane. Zbor inu	sodba	se je začela.Prezident je rekel Pisavcu pernest	A
januarja dopoldne; popoldne ob treh izvršila se je	sodba.	Za pokopališčem sv. Krištofa bilo je zbranega	A
čutiti, kar govori. In njegova črnogledna vedna	sodba	o vsem ‒ ali ni bila samo idealnost na poslednjem	A
zaupal ni, da bi vedel, kaj je tista nespametna	sodba,	ki ji svet dvoboj pravi.Zastavil si je tudi	A
otroci ne verjeli. Taka je bila ob kratkem občna	sodba	o doktorju Zobru na Volčjaku.To se ve, da vsi	A
čase, ko je šla kar naglo glava za glavo in ko	sodba	ni trpela leto in dan. Tako tudi tačas niso	A
se niso dolgo obotavljali, ampak kmalu se je	sodba	stekla, da bosta v strašen zgled vsem poštenim	A
Josip Jurčič: Kozlovska	sodba	v Višnji gori Virtualna slovenska knjigarna	A
stran 93 . / »Kazen prepuščaj Bogu, njegova je	sodba.	Ona je tudi dovolj kaznovana za svojo mlado lahkomise	A
XVI.	SODBA	Tik pred jamo, kjer je bil baron Jošt Turen	A
On hoče sodbo napraviti čezenj, kakor je bila	sodba	za njegovega očeta. Tam so gospoda sodili kmeta	A
bodo zaprli ponoči in podnevi, za kolikor bo	sodba	stekla.Da, pač, botrov, to vam povem z lepo	A
pretepel in da je šel v krtovo deželo. Ali bo res	sodba	tako sklenila, da bo Francè obešen?« Tega deklica	A
toliko klanjati, da bi mu ne pristovala svoja	sodba.	Vsak človek ima svoje misli!	A
mi torej!« »Kaj vam pomaga moja objektivna	sodba?	« »Pomaga?	A
No, krasna ‒ krasna? To ni pravi izraz ‒ in	sodba	o ženski krasoti tudi ne more biti lahko objektivna	A
prosil, a vse zaman; urad je bil razžaljen in	sodba	se je morala zvršiti. Ko so ga po šesturnem	A
pobirajo cekine s tal. Ko ni več upa in je splošna	sodba,	da je moža zadela srčna kap, stopi Samorad izmed	A
se boš, da je svetovna zgodovina res svetovna	sodba.	To bi koristilo ne samo tvojemu razumu, da se	A
»Ne morem. Mrtev je in sojen tam, kjer čaka	sodba	tudi tebe.« »Oh, to je grozno!	A
za to srce, katerega strast je močnejša nego	sodba	razuma, pa se največ brigate jako malo.Kaj čuda	A
Ali oprostite, gospod, opomnjo, da se vaša	sodba	o teh dveh ženskah, kakor ste jo izrekli v Monaku	A
niti veleval krasti; na tuji zemlji ga čaka	sodba	po tujih postavah, nad sto miriametrov okoli	A
‒ Tako je naša svetovna zgodovina svetovna	sodba:	večno strahovanje večno se ponavljajoče človeške	A
misliti; in spoznal sem, da mi je svojelastna	sodba	čimdalje manj gotova in stanovita.Bil pa že	A
lica grejejo. Odgovoril sem vendar mirno: »Vaša	sodba	je nagla, in da je krivična, utegnete zvedeti	A
s kmetiško sodbo, proti kateri ni pritožbe.	Sodba	se bo razglasila po Bohinju in kmet bo bolj	A
ovinkov, kakor mislim in čutim. Meni ne pristoji	sodba	o našem duhovstvu, premalo ga poznam, premalo	A
In kakor je mislil, tako je govoril. Njegova	sodba	o umetnosti, zlasti o poeziji, je bila časi	A
ponareja, ki z vsem trži, kar lahko kupca dobi. Ta	sodba	je ostra, vem, morebiti tudi krivična; ali jaz	A
Vse to ga je bolelo, a ne motilo. Splošna	sodba	o njem je bila ta, da je priden, pošten, da	A
govoril oče, srce ji utriplje, zdaj se sodi njena	sodba!	Oh, obsojena je, oče je obsodil svojega otroka	A
bilo prepozno? Kdo vam je porok, da vaša ostra	sodba	ni krivična? Ali ste že slišali njeno izpoved	A
ki se mu zdi v take dni menda strupena.’ Ta	sodba	se mi zdi prestroga in krivična.Delavnikov je	A
prav nič kazila. Že takrat se je čula včasih	sodba,	da ji je ena rama višja od druge, ali Jože Prešeren	A
ohladila in mu bo povrnila venec slave pravičnejša	sodba	poznejših pasov. Vkljub ničnosti šole in zanikrnosti	A
Pravda se je zvršila s tem, da je pravična	sodba	zavrgla vse tožbe zoper mene in me je dala Rauchova	A
vmes pa pribijal s peto, ukal in se smejal.	Sodba	ga obsodi na smrt.Ko so mu to naznanili, se	A
da bo siromak oni, ki je kriv te gonje. In	sodba	grajskega gospoda je bila res strašna.V Rutah	A
da so izvrševali grozodejstva nad našimi.	Sodba	se je izvršila na Velikem Osolniku.Ostalih petinosem	A
prepričanjem, kakor da je Jurju že zagotovljena smrtna	sodba.	»In kaj bo z Devinom in z Jurjevimi graščinami	A
uganil, katera je prava mati.« »Prava reč, taka	sodba,	« je dejal Matija. »Tako modro sodbo, kakor kralj	A
Kot zahtevate, sežig s sežigalno lečo! Naj se	sodba	opravi takoj in to najprej nad jauho!Bog ohrani	A
se vam bode za zdaj, ponavljam, za zdaj zdela	sodba	moja prestroga; jaz ne morem za to.Prepričani	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani