smejati (65-164)

moje srce, ki je toliko preneslo, še igrati se,	smejati	se kakor dete! Nesrečnež!	A
tistih ljudi, ki se ne znajo več ne drsati, ne	smejati.	Ozrem se ... izza ogla se prikaže debel stražnik	A
vstala, segla mi je v roko, nato pa se je pričela	smejati	zvonko in na ves glas. ”Moj mož ni maral	A
izpregovorite, ali če vas pogledam, se moram	smejati...	In kako majhne roke imate; veliko manjše nego	A
mahoma začeli gibati, začeli hoditi, gledati,	smejati	se, govoriti na glas.Tako blizu in tesno sem	A
tako nerodno govoril?“ ”Čisto prav ste rekli:	smejati	bi se moral in od veselja poskakovati; tako	A
”Pa zakaj se ne smeje? Noče se	smejati	danes!“ ”Saj je bila zmerom resna!	A
resna in tiha, ni marala razgovorov in tudi	smejati	se ji ni hotelo.Zavzdihnila je včasi kakor odrastel	A
da diši po mrtvecih; ne mogel bi se veselo	smejati,	ne mogel bi peti v nji. ”Kaj se razgleduješ	A
oči in se je smejal na glas; nihče se ni znal	smejati	kakor on!« Gorjančev obraz se je nenadoma	A
ki je živel nekoč tam daleč in ki se je znal	smejati,	tisti je umrl.In še z mrtvimi očmi gleda ves	A
rekel Pavle; tako je bil utrujen, da se mu še	smejati	ni hotelo. ”Čudež božji!	A
Nevesta se je po sili nasmehnila. »Še	smejati	se ne zna tvoja nevesta,« je ogovorila Pečanka	A
molčala. In potem je začela polagoma rdeti in se	smejati.	In tedaj je krošnja utihnila.	A
je postalo zlobno, in ko se je Pečanka začela	smejati,	tedaj je bila obračunala sama s seboj in rekla	A
in Anica ju je slišala šepetati v veži in se	smejati.	»Oba me sovražita in pomenjena sta,« je mislila	A
jutri pride pogledat!« »Jutri,« se je izkušal	smejati	Luka, »če ne bo prepozno.«In nekaka jeza ga	A
tebe! Kvantam, je rekel, pa se mora še hudič	smejati,	ko pride, da bi zapeljeval; se smeje, pa v smehu	A
navidezno slabe volje; zdelo se je, da se ne zna	smejati.	Pa ta njegova pretirana rezkost je vzbujala živ	A
Čudež,« je vzkliknil vikar in se začel po sili	smejati,	ko je pomislil, kako usodna je ena palica dvema	A
Jernej.« Obstal je sredi poti in se začel veselo	smejati.	»To je vsakikrat stara pesem: Fra Bartolomeo	A
roko nad otroško posteljo, sliši in se mora	smejati.	Norsko zaklinja bolezen: ‘	A
sebi pri jedi kradeš.« Začel se je grohotoma	smejati	in rogati: »Ali je res, kakor pravijo, da si	A
»Tolmince pojde rubit.« Thurn se je začel	smejati	kot nor.To priliko je porabil sluga in odprl	A
pripovednik ginljiv, pa se je zdaj smejala, ker se je	smejati	morala, tako je bil pripovednik zabaven.Potem	A
da blede. . / . / stran 394 . / Kako bi se	smejati	mogli pri tako žalostni zadevi. »Ni še amen	A
tlesknila z rokami in se nato začela na tak način	smejati,	da so ji kar solze lile po licih. »Kakšen	A
Odrešenik, naprave naj so slabe!« Pričel se je	smejati.	»Deset je preveč!«	A
Jezus odpusti ji nje luteranstvo!) blagovolila	smejati,	in smejal sem se tudi jaz.Tedaj sem prvič omenjeni	A
staremu možu tako izvrsten, da se je pričel glasno	smejati.	Ravno takrat sta se pripeljala pred portal starega	A
molčal. Pa ni odnehala: »Ne štejte mi v zlo, a	smejati	se moram! Prav res imate obraz, kakor bi stali	A
Iz srca se je zasmejala. »Ne zamerite mi, a	smejati	se moram!« Galantno je odgovoril: »Le smejajte	A
stezi proti njemu prihajala, pričel se je glasno	smejati.	Zlezel je bolj vkup in z roko je tleskal po tenkem	A
Nekoliko let pozneje ne bil bi se pač upal nikdo	smejati	se dovtipu, namenjenemu proti knezu Lobkovicu	A
se je zasmejal - v kolikor se je sploh smel	smejati	v cesarjevi družbi - Janez Vajkard, in prav	A
Vajkard in strupeno je pogledal po Lobkovicu. A	smejati	se sedaj ni upal nikdo; še celo cesarju se je	A
je napravila nežna črtica, kakor bi se hotela	smejati	rdeča ta usta. »To je nekoliko opravičenja!	A
tvojo streho, Malec, ha, ha!« Malec se ni hotel	smejati!	»Smej se, ali ne ‒«in Sodar dvigne kozarec	A
vmešavanjem nemških besed, da smo se ji morali vsi	smejati.	Tudi ona se je smejala in se ni dala spraviti	A
možgane pa mu je ustvariti pozabil?« Pričel se je	smejati	tako, da se mu je na obrazku smejala vsaka črtica	A
je eden prvih višjih svete Cerkve pričel tako	smejati,	da se je bilo bati, da ga zadavi nepremagljiv	A
nebu in ko je sonce sijalo, kakor bi se hotelo	smejati	nad njo, ki je toliko trpela. Gospod prošt je	A
»Seveda da ti, kdo pa drugi,« se je moral	smejati	Rakar. Črni Bor je pa debelo gledal.	A
hriba Srna in Veverka. Vsi so se jima morali	smejati.	Ponirek in Brlez sta bila dvojčici ujela in sta	A
dvojčicama naredila. Rakar in Bor sta se morala	smejati	in sta postala boljše volje. Zorna Kalina se	A
deklic niste duhoven ‒« Rožmarinka se začne	smejati,	da ni bilo konca ni kraja. »Smrt, denar ‒ ta	A
ponižen in tih v sredi druščine, začel se je	smejati	in ves živi svet grajati, tega ali onega pikati	A
Zasliši zasmeh. Kdo bi si upal	smejati	se mu?Zdajle?	A
srce, to ne; sama ni vedela, zakaj se ji včasi	smejati	ne ljubi, ko se drugi smejó; sama ni vedela	A
« »Kmetica!« zavpije tovariš in se začne	smejati.	To Božidarja Tirtlja razžali.	A
neumen, kar le utegne kdo biti.« Rekši, se jame	smejati	in drugi se smejejo, ne vedé zakaj, za njim	A
kmetiča tako obide, da se začne tako naglas	smejati,	da ga je vsak gledal, kdor je mimo šel, in je	A
temnila najine sreče, potem se ti hočem samo	smejati	v ljubo lice, da, smejati in veseliti se te	A
potem se ti hočem samo smejati v ljubo lice, da,	smejati	in veseliti se te in dobra biti in pokorna tvoji	A
ženske je bilo vse to.« In možiček se začne	smejati.	»Zakaj pa ste šli tako daleč po svetu	A
videl. Pa vendar smo se mi tujci Slovenci mnogo	smejati	imeli. Zakaj čudni so se nam zdeli fantini,	A
Jezilo ga je, da so tudi graničarji jeli se	smejati	s kmeti vred njegovi zadregi.Stopi še enkrat	A
ne vem ničesar o tem.« Poskušal je še vedno	smejati	se, toda glas mu je postajal nekako osoren in	A
dvojim o tem!« Pa gospod doktor se ni hotel več	smejati.	Prihod novega gosta je preprečil pogovor.	A
lice zapeljati.« Megla ni mogel drugače, nego	smejati	se z drugimi vred, akoravno na svoje stroške	A
uživati njegove krasne poezije. Jokati se zna in	smejati,	a smeh in jok mu ne izhajata, vsaj meni se tako	A
otročja, živa in vesela, tako da se je moralo srce	smejati	vsakemu, kdor jo je videl. Vse to pa pripovedujem	A
žalovati in začela je preveselo plesati in se	smejati.	Volk se začudi.	A
blebetale in klepetale. Najbolj se je moral	smejati	polhom, da so tako natanko vedeli, katerega	A
ali preloživši deteljo v levi žep, se je moral	smejati,	kajti po Krki ni plul njegov sin, nego debel	A
boljšega!« Jaz sem se moral brez konca in kraja	smejati	Omejčevi misli, da sem zaljubljen tudi jaz v	A
samega Boga!« Otroci so se kajpada jeli tako	smejati	in rogati, da je moral za ta dan nehati poduk	A
govorila in res omehčala hajduke. Jeli so se babi	smejati,	kupili so od nje neke malenkosti in odšli, govoreč	A
‒ Tak biček sem bil. Gospod so se jeli	smejati	in so dejali: ‚To menda vendar veš, koliko navadno	A
Kmalu sem jo udobrovoljil. Jela se je	smejati	in me povpraševati, kdo me je naučil tako pridigati	A
Videč mojo nevoljo, se začne Lila na ves glas	smejati	in pravi: »Moje besede vam niso všeč, ali bi	A
še bog, če ju bo kdo hotel.« Zopet se začne	smejati	celo društvo, vsi so jima privoščili to nesrečo	A
. / . / stran 89 . / Strašno sem se moral	smejati,	ko mi je razkladal Čižman svoje popotovanje	A
je take burke in novice, da se mu ni nehala	smejati.	Pravil je to, kar je od drugih slišal, ali marsikater	A
hodila.« Ko sliši gospodar take novice, se začne	smejati	in veli sam zase: »Ali sem jaz pravi tepec,	A
košati rep, da se ji je morala Tinka na glas	smejati.	Bolečina v nogi je prenehala.	A
govoril z mano in z mucko, da sem se mu morala	smejati.	Pa tudi mucka je mijavkala ...	A
klopi in je strgal korenček, da so se mu morali	smejati	vsi Koroščevi.Pozno je že bilo in mala, slepa	A
posadil na klopco. In pričela sta peti in se	smejati.	Potem pa sta se pogovorila o tem in onem in sta	A
je tekel, da se mu je morala Pehta neprestano	smejati.	‒ A po kosilu mu je Pehta rekla: »Kekec, ostani	A
govoril kratkočasne stvari, da se mu je morala	smejati.	Pehta ga je imela vedno bolj rada in mu je stregla	A
in kaj je mrtev ogel. Nobenemu se ni ljubilo	smejati.	Podržaj je na skrivaj izvlekel sliko svoje žene	A
Tiho bodi, kaj ga žališ!« Marko se je začel	smejati	in trepljati po rami svojo Dano. Jovo se je	A
besede bolele kakor udarci z bičem. Začel se je	smejati,	kakor bi ga hotel smeh zadušiti.Tudi razbojniki	A
smeh zadušiti. Tudi razbojniki so se začeli	smejati,	a njih smeh je na Črnega Petra vplival tako	A
Margareta kaj zlega storiti.« Rovan se je moral	smejati,	a ko je spremstvo mlade grofice sicer vljudno	A
ki se drži kakor mila Jera. Ta ženska se še	smejati	ne zna in ošabna mora biti kakor turški cesar	A
zdelo vse smešno in kratkočasno in pričel se je	smejati.	»Hahaha!«	A
nerodno poklonil. Pričel je meti roke in se	smejati.	‒Haha, tudi vi enkrat med nami, kar v kuhinji	A
je prava, ali ne? . / . / stran 111 . / ‒Še	smejati	se ne morem, pravi kmet.Nič prida ni.	A
stran 20 . / »Storimo vsi tako!« se je pričel	smejati	še gospod Sigismund, vstal tudi on, odlagal	A
pokazal za vse na svetu. Učenec se je nehal	smejati	in tudi grof.Gospod Sigismund je rekel hladno	A
je pil tisti večer, nenavadno, pričel se je	smejati	in šaliti.Zaobrnil je najprej tako, kakor bi	A
trenotku pozabila in pričela se je prav od srca	smejati.	‒Oh, oh! jo je vilo, če se domislim, kako si	A
je pil tisti večer, nenavadno, pričel se je	smejati	in šaliti.Zaobrnil je najprej tako, kakor bi	A
Petelinček’!« Zdaj se je pričela še Marica	smejati.	»Petelinček!	A
kašelj in ko si je oddahnil, se je pričel ostro	smejati	in gibati z roko nad mizo.Pri tem mu je zlezel	A
bi mi posebej drago ‒« Soproga se je pričela	smejati	z zvonkim skakljajočim smehom in zagotavljala	A
svetlobe. S temo pa se začne Sumar na ves glas	smejati	in njegov krohot votlo odmeva po bivalniku.	A
nedogled,« pripomni Raf in se končno le neha	smejati.	»Eva, vsi skupaj nič ne moremo.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 65 165 265 365 465 565 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani