slabo (1.001-1.100)

ne ve, ali res pojdejo proč,« so se Stičani	slabo	branili. »Pojdejo,« so jih Šentvidci	A
Cerkev je kakor nova.« »Saj pravim, noge me	slabo	nosijo.Še do tod se ne bi bil spustil, če mi	A
»In tu zibka stiškega samostana,« je čez	slabo	uro stegnil roko proti škrbinam starega višenjskega	A
in gradič Bajnof pod njo prav tačas, ko mu je	slabo	gospodaril slab in neroden opat.« »Ni	A
slab in neroden opat.« »Ni gospodaril tako	slabo,	če je oboje stiško še danes ta dan.«	A
remolila za vaju.« »Premalo,« se je Francè šalil, »	slabo	se je nama godilo, ves čas sva bila zgolj ob	A
valpta, kajne?« je tiščalo vse. »Da, ob tla smo,	slabo	se nam bo sukalo posihmal.« »E, ni ga	A
spominja, koliko hudega je že prestal, ko je	slabo	zaslužil v prašni tvornici; kako neredno je	A
grenkobno zdravilno salato. Trlepu je mala južina	slabo	teknila.Tiho je gledal po njivah.	A
delati in skrbeti in varčiti le zate, da ne boš	slabo	govorila in mislila o meni.« »Hihihi,« se je	A
požrešni srakoper, in je vsem skupaj hudobno vse	slabo	voščil in strgal korenček: šek ‒ šek, šek!...	A
zagledal v Trlepov neprespani in otožni obraz. »	Slabo.	Ne bo več dolgo.«	A
za vas.« »Hm, godilo se mi je dobro in tudi	slabo.	Dobri časi so kratki, slabih ni zlepa konec.	A
Sicer pa je zaslužil malo pokore, ker je tačas	slabo	opravil.« »Zakaj si ga poslala?	A
je?« mu je Ambrož pokimal. »Ne dobro ne prav	slabo,	« se je tlačan hvalil in mu pravil, kako ga je	A
česnate, zakaj premlada? »Ti, tega nisi povedal	slabo,	« je drug šaljivec malomarno klavžal, kakor da	A
jaz. Včasih bi mi bilo hudo, če bi vedel, da	slabo	misliš o meni.Zdaj mi ni več dosti do tega,	A
je delal v druščini gostov. »Mogoče je vse,	slabo	se jim godi res zadosti.« »Tudi mi piščemo že	A
večni Bog vedi, kaj še bo, saj suša preti s prav	slabo	letino.« »Vulgus umbrarum ‒ tlačani morajo pač	A
iti v klasje.« »Svet se izvežuje iz dobrega v	slabo,	iz slabega v dobro; slaba letina se še lahko	A
Dunaju, pravijo, se je skotila.« »Za nas vse	slabo	prihaja le z Dunaja: davki, krivica, nerodni	A
zagrabiva midva, se jima utegne izteči prav	slabo,	kajne?« »Svobodnjak, ali bi res pomagal?«	A
lepem,« je Trlep govoril in gledal po oblačju. »	Slabo	je plenjala, kaj bi bilo, če bi jo bila še toča	A
tri dni nisva belega dne videla, zraven pa sva	slabo	hrano imela. V taki nesreči sva drug drugega	A
živih vidim.« Gospod pogleda Svetina, po sužnje	slabo	oblečenega in od žalosti vsega revnega, in ga	A
povprašal Jalan: »No, kaj praviš na to? Ne bo se ti	slabo	godilo, kakor vidiš.In najuglednejša izmed vseh	A
neustrašeno lotila dela. Sinjeoka je pa kaj	slabo	pomagala.Tresla so se ji kolena in vsa zmedena	A
ki je nestrpno vprašal: »Kako je očetu?« »	Slabo.	« Molče je šla Bela Ovca za Ostrorogim, ki se	A
Molče in oprezno sta hodila oče in sin po	slabo	izhojeni stezi ob potoku navzgor.Ostrorogi je	A
nos, kakor bi hotel nekaj ovohati, ko se je že	slabo	videlo. Nato je pa grede, ko se je že prestopil	A
gonjačem.« Rinili so naprej skozi goščo po kaj	slabo	presekani stezi.»I, seveda,« si je mislil Ostrorogi	A
dihur posmradi!« »Naj jih!« je priželel tujcem	slabo	tudi Ostrorogi. Orlu pa je ukazal: »Ti pa odveslaj	A
več kalna. Peska je imel v latvici le še za	slabo	pest. Začel ga je presipati od roba do roba	A
Opreznega po nekdaj dokaj široki, sedaj pa kaj	slabo	izhojeni stezi.Pričelo jo je že zaraščati nizko	A
Njegova siva leta! Da bi jih mogel vsaj	slabo	polovico odvreči. Kakor bi bil uganil Ostrorogove	A
jelena odlomila desni nadočnik in leva krona. »	Slabo	znamenje,« je spregovoril Ostrorogi. »Če ni	A
sama že starka. Tudi videla je od blizu Ovca	slabo.	Rože je prepoznavala bolj po vonju kakor na oko	A
vzkliknil v pozdrav. So vsi koj uganili, da je	slabo	opravil.Če bi se vrnil prazen z lova, bi ta	A
Jelki in k svoji ženi Obrežni Algi. Da je bil	slabo	opravil, sta obe ženski koj videli.Kar nič ga	A
Rekel ni nič. Je vedel, da bo	slabo	opravil.Jezilo ga pa je.	A
tako malo ljudi. Tudi kamniški krčmarji so bili	slabo	zadovoljni, ker so videli, da bodo morali polovico	A
sta bila mlajša, eden star. Vsi trije so bili	slabo	opravljeni z različno, močno ponošeno in ne	A
vprašali za svet in za to, ali ima dobro in	slabo	mnenje o kom.To je menda tudi snubač hitro opazil	A
pa misliš? Kajne, da bi bil potem vsak dan	slabo	kosil kakor sveti Anton Puščavnik?Kolikokrat	A
seboj in je leščerba, nad mizo že prižgana, le	slabo	razsvetljevala izbo, stopil je bil počasi še	A
zabavljal v krčmi Hudmanove Jere na Rovih, slonel	slabo	opravljen mož ter nepremično zrl v dolino na	A
lističev in na kraju mize poleg leščerbe, ki je le	slabo	razsvetljevala sobo, dva samokresa. V kotu pri	A
zemljé, a pripisovali so takrat še tej tvarini	slabo	lastnost, da daje steklu oni zelenkasti svit	A
in kakor tudi vi veste, brigajo se Francozi	slabo	za take ljudi, če ne, bi nekdanjemu nadlajtnantu	A
Daleč ni! Pa kaj vam je, gospod, ali vam je	slabo?	« Poljak je stal bled in nem sredi sobe in v	A
135 . / Bili so mladi in stari, kmetsko, bolj	slabo	opravljeni ljudje; največ je imel vsak debelo	A
more; včasi jo celo pospešuje pri takih, ki so	slabo	podučeni ali ki poduka ne umejo prav.Neža Rožmarinka	A
jutri ostanite v sobi, če vam ne odleže. To je	slabo.	Vreme se je sprevrglo, lahko bolezen doboste	A
In ona mi je že večkrat prerokovala, da bode	slabo	za sosesko in posebno za mene, če dovolim, da	A
kar vam tudi jaz pritrdim, bilo je pa gotovo	slabo	za njihove naslednike.Od tod, da niso v veliko	A
breme postavi na tla; sina ne ogovori nič. To je	slabo	znamenje.Šepec se boji.	A
odvračala od sreče, s prigovarjanjem morda bi ti	slabo	ustregla za prihodnost. Svoje srce poprašaj	A
Obledi, karta ji pade iz rok. »Tebi je	slabo,	pojdi, greva v sobo,« pravi Matilda in jo skrbljivo	A
poglavjih pripovedovali, bilo je gospé tako	slabo,	da je stara Barba že svečo držala ji in celo	A
ti z drugimi razgovarjaš ponoči pri mésečini;	slabo	te bom pohvalil, ha, ha, ha!« »Kaj si ti, Martinek	A
Le tiho! Vi, gospod učenik, ste prav	slabo	odgovorili, ker ste se na dveh krajih odkrili	A
sem hotel, kako takemu močnemu mlademu možu	slabo	pristoji, če se po babje in otročje joka zato	A
preljubezniva doma drugega ne privošči leto in dan ko	slabo	zabeljene močnike ržene moke.Da pa ni nič govoril	A
»Kaj? Jaz	slabo	govoril, grdo govoril?Ni res!	A
omizja pri kmečki večerji. Gospodar je bil danes	slabo	pri volji.Z jezo je kruh rezal, nikogar nič	A
hlevom denar v mehovih zakopavali. Toda le	slabo	so s tem skrili svoje bogastvo, kajti prasice	A
gleda, včasi skomljal in tožil, da sem mu hišo	slabo	pokril na zimo, vendar sem, tri dni in tri noči	A
kakor bi iz uma bil, ko se je beračeva pesem že	slabo	slišala iz doline.»Očeta nimam ‒ on mi ni oče	A
slabosti, malo pa je zmrznila v mrazu. Najbrž ji je	slabo	prišlo, usedla se je in zadremala za vselej	A
junakom ga ni strah, kaj se plaši pred žensko,	slabo	kakor dete?Kmalu je prišel »grajski Janez« na	A
‒ Kakovo imate postrežbo v vasi? Gotovo	slabo.	Če kaj potrebujete, pošljite k nam.	A
vpraša župana. »Je,« odgovori župan, »in strašno	slabo	se mu godi.Sin mu je umrl, ki mu je še včasi	A
je težečo zavest, da jo je po njenih željah	slabo	plačeval.Ona ga je hladno odpustila, želeč mu	A
sita, ki je izpod kamna treslo moko v predal.	Slabo	brleča leščerba je na pol osvetljevala prostorni	A
križev. Tudi mladi Tirtelj je prejel en križ:	slabo	glavo!V šolo je moral hoditi, veliko let hoditi	A
lic, upognjenega hrbtišča in sivih las. Precej	slabo	že vidi, slabo sliši. Zato že malokdo kupuje	A
hrbtišča in sivih las. Precej slabo že vidi,	slabo	sliši. Zato že malokdo kupuje pri njej, kajti	A
iz gošče kakih dvajset let star fant. Bil je	slabo	oblečen, v hlačah in v srajci iz debelega platna	A
predrznila pritožiti se pri gospe, da je otroku	slabo	in da ne bode dolgo živel, če se bo tako malomarno	A
vedel, da se bo po njegovi smrti otroku tako	slabo	godilo, nikdar se ne bi bil dal Turkom ubiti	A
prijatelja in gosta, ki je ravno v sobo stopil. »	Slabo	srečo sem imel,« odgovori oni ter se usede njemu	A
»Ahà,« dejal je oče Podplatnik skozi nos. »	Slabo	si se mi odrezal.Pirh, domisli me, da ga bom	A
si se mi odrezal. Pirh, domisli me, da ga bom	slabo	zaznamoval.Hči mestnega sodnika se mora bolje	A
Jeli, Pirh, da. Domisli me, da ga bom	slabo	zaznamoval, pravim.« »Bom,« odgovori Pirh.	A
ker so preradi tega ali onega ogoljufali in le	slabo	ločili, kaj je moje, kaj tvoje. Bilo je poletnega	A
so se smejali in suvali ga brez usmiljenja. »	Slabo	se izgovarjaš, boter!« reče prvi.»Pozdravi vse	A
nebo vpije.« »Ha, ha!« zasmeje se divjak, »	slabo	ste naleteli na poslušalce, ako ste menih, kakor	A
Bilo je jesenskega večera, ko je jezdil po	slabo	nadelanem potu proti domu, za njim krdelce veselih	A
menda hotel.« Vendar vse te tolažbe so se Marka	slabo	prijele, morda tembolj, ker so vzhajale iz hinavskega	A
skrivaj povedal, in precej tačas jim je prihajalo	slabo	in se niso potem več zavedeli.Kaj je cigan povedal	A
pomnil človeški rod v gradu in okrog grada. Ali	slabo	je poznal svojo deželo; pravega pota do svojega	A
zato se uleže v listje pod podstreškom. Zares	slabo	prenočišče gospodu z grada, ali nevarnost in	A
sovražnikov. Ali vedeli so, da so ti sovražniki le	slabo	oboroženi, preplašeni in razkropljeni na drobne	A
odganjal,« vpije Drnulja in srdit, da se Lisec tako	slabo	obnaša, zamahne z batino nad njim. Kozel se	A
tepež gledal z zavezanimi očmi, ker je kozla	slabo	privezal. In zato, ker mu je ušel, zato bomo	A
in katerega je brleča cerkvena svetilnica le	slabo	osvetljevala.Tako so potrebovali v reber več	A
držeč jo, gre z njo in jo izprašuje, ali ji je	slabo	ali kaj je. »Nič,« reče naposled.	A
tiha, malo jo je bilo videti. To je bilo že	slabo	znamenje, ali jaz sem se še vendar tolažil,	A
bo pa pri kravah tretjinil? Lansko leto se ni	slabo	obnesel.« »Zato pa,« je ponagajal Podlipnik	A
Jerneju na sredi dvora, kakor se nabere vse	slabo	žito na sredi rešeta, ker ga odrine od oboda	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani