nova beseda iz Slovenije
Edinstven prizor in edinstven občutek. Strmo | skalovje | nad bleskom safirnega morja in nad čokoladnimi | A |
vendar se je zdelo, da se je zazrla v strmo | skalovje | nad cesto.Bila je kakor zasanjana. | A |
morja. Najdù ne sme na planine, ne sme na sivo | skalovje, | ne sme v temne gozdove, ne sme do zelenega morja | A |
mostu in spet lezeta više in više med divje | skalovje. | Ustavita se na majavi brvi nad globokim prepadom | A |
222 . / od strahu, med vlago in hladom, med to | skalovje, | kamor se umikajo vse splašene zveri stvarstva | A |
njeno topništvo, njeni bombarderji pošiljajo med | skalovje | granate, ki treskajo, kakor bodo kmalu treskale | A |
zlesti čez gorski prelaz na drugo stran, čez sivo | skalovje, | kjer ležijo lehe snega, a kaj ko so nad njimi | A |
že gori,« je dejal, »hočem pregledati vse to | skalovje. | «Če bi ga ne bil Ožbe povabil na domačo pijačo | A |
Takšna soteska! | Skalovje | od obeh strani, ki se strne na koncu v vrtoglavi | A |
stare smreke je vil veter kakor travne bilke, | skalovje | se je podiralo za ptico, smreke so pokale in | A |
skali in Tonček je po vseh štirih lezel čez | skalovje. | Stare smreke, ki sta jih podrla starost in vihar | A |
žrelo. Kraj je bil res strašen, obkrožalo ga je | skalovje, | med katerim so rastle visoke temne smreke.Nekatere | A |
hitro potegne v mlado smrečje. Potem hiti čez | skalovje, | Martinček pa za njim in šele pri Hudem breznu | A |
s trga ko navpična bela ploskev vidno skalo, | skalovje | tudi v ozadju, škrbine nekak zid, ki naravno | A |
zgodovino tega gozda! Kdaj je nastalo ogromno | skalovje, | ki se danes imenuje Konj-planina, kdaj je na | A |
stari gams, je starka ubrala pot skozi strmo | skalovje, | mladina za njo in šele zadnji se je uvrstil | A |
prejema izpod Gradišča močan dotok: čez izprano | skalovje | grmi iz ozke špilje slap, katerega spenjena | A |
v sadovnjak, na drugi pa ga je zaustavljalo | skalovje | grajskega griča, katerega razorana stena je | A |
hribovju, pretaknili vsak grm, prelezli sleherno | skalovje, | pogledali v slednjo duplino, prebrskali kot | A |
je s pogledom ujel surovo obsekano, mračno | skalovje, | ki se je tu in tam vlažno svetlikalo.Daleč spodaj | A |
mreža nevidnega ribiča spuščal na temneče se | skalovje, | obzidje in drevje, se število gostov ni niti | A |
Steza se je v neštetih zavojih zajedala v | skalovje, | tako da so vojaki hudo sopihali in se od časa | A |
razširil in nudil dovolj prostora za leseno, v | skalovje | vstavljeno hišico, iz katere so se žalostno | A |
jarkom, ki se je dva metra globoko zajedal v | skalovje. | K okopom, kjer so bile nameščene strelne | A |
odpočili. Z zagrizeno pridnostjo so krčili odporno | skalovje | ter rili globlje in globlje vanj.Preznojeni | A |
»Tresk, tresk!« | Skalovje | hrestne in regne s čudnim jekom: ogromen plaz | A |
spet prebudil. Slaboten plamen je obmetaval | skalovje | s sencami, ki so se zdele neresnične in nemogoče | A |
zgrnile čezenj te velikanske kamenite plošče. V | skalovje | je vdolbena tu pa tam temna, vlažna votlina | A |
Visoko do neba se je vzpenjalo navpično, sivo | skalovje, | izglodano in razrito, na vrhu in v temnih razpokah | A |
je videl temne goré in zelene doline, pusto | skalovje, | bogate njive, gozdove in pašnike, samotne romarske | A |
vprašal, ali lahko razstrelimo tisti vhod v | skalovje. | Res pa je tudi bilo, da nisem nikomur naredil | A |
meščan tudi ves preplašen, če ga peljemo v visoko | skalovje, | kjer vidi na vse strani ležati globoke prepade | A |
premotil in zvabil tu sèm, kjer ni drugega nego | skalovje | in voda!No, pa bodeva že še napravila račun | A |
Milanovemu očetu, ki je trdil, da je tisto | skalovje | njegovo.Vnel se je prepir in potem dolga dolga | A |
je molče poslušal in strmo gledal zdaj v sivo | skalovje | Kuščarjeka tamle notri, zdaj nazaj čez Témenico | A |
brzopetih, so nekateri ušli v Štorovje in v virsko | skalovje, | druge so Turki polovili, povezali in odgnali | A |
lepo uglajen; za drevesi dvigalo se je visoko | skalovje | okrog in okrog, katero je tam zadaj v zatišju | A |
noga. Krog in krog je molelo kvišku razpokano | skalovje | v neotesanih surovih kosih, kakor jih navali | A |
sedaj pa teče dan za dnevom kakor hudournik čez | skalovje. | »Kaj bo, kaj bo?« vzdihuje in premetava se na | A |
ugaslega ognjenika in okrog in okrog gleda razorano | skalovje | brez znakov živega bitja.»Morda sem na soncu | A |
/ . / stran 135 . / sedli na ostro razorano | skalovje, | branili se mrazu z jedjo, pijačo in ogrinjačo | A |
Adamovec pa grčast, navezan zgolj na svoj svet, na | skalovje, | bregovje in bukve v grapi, na svoje košenine | A |
voda je glasneje bučala in hitreje drvela čez | skalovje, | ki je ostalo v strugi še od prejšnje povodnji | A |
tovariše v skalnati votlini. Vsi so začeli metati | skalovje | v globočino in tako so se srečno rešili nočnega | A |
sto leti je štrlelo iz vseh njiv in lok trdo | skalovje, | zdaj pa bi bil iskal človek zaman najdrobnejšega | A |
prav prisojne kraje, gola rebra in razpokano | skalovje. | Ti so veliko hujši in bolj strupeni od onih. | A |
Vsak gaj in dol, vsako večje in kaj bolj čudno | skalovje | in celo vsako staro ali nenavadno krivo drevo | A |
Na paši je zapazil Noe, da hodi kozel nekaj v | skalovje | zobat in da je vselej, kadar se je od tam vrnil | A |
rušjem. In nevisoko nad sabo so zagledali golo | skalovje, | ki je štrlelo proti nebu.Videli so sneg, ki | A |
nisem ničesar. Kamor sem pogledal, povsod samo | skalovje. | Do neba se dviguje, naravnost do neba. | A |
trenutek je postala na pragu in se ozrla na snežno | skalovje, | ki se je dvigalo onkraj senožeti navpično proti | A |
spijo tu; a v ranem jutru se splazijo v visoko | skalovje | in prežé ves dan na divje koze.O, resnično | A |
spolzkim listjem. Pod listjem pa je štrlelo skrito | skalovje. | Pri vsakem drugem koraku jima je spodrsnilo, | A |
Kekec je videl tik pred sabo bele gore. Ogromno | skalovje | se je dvigalo tik za pašnikom visoko visoko | A |
da ni mogel videti nikjer belih vrhov. In | skalovje | je bilo strmo in gladko.Le tu pa tam je zevala | A |
mraz ga je stresel. Še natančneje je pogledal v | skalovje, | a tedaj je spet zagledal človeka, ki se je že | A |
Zaprašila se je preko snežišča. Hotela je v | skalovje, | a hipoma je obstala, ker je mislila, da sedi | A |
spominjala vse življenje ... Hehe, le pojdi v | skalovje! | Le pojdi!« | A |
videli. Samo visoke gore so videli in razdrto | skalovje, | ki je kipelo nad dolinico visoko visoko proti | A |
skakal preko jarkov, ki so rezali na več mestih | skalovje. | O, Kekec je bil vajen takih potov, pa se še zmenil | A |
Zadela ga je v prsi, da se je perje kar usulo na | skalovje. | Orel je kriknil od bolečine in je zaprhutal v | A |
ni mogel naprej. Pod njim je štrlelo navpično | skalovje, | dvajsetkrat tako visoko kot je bil Kekec. Kekec | A |
se je ustavil, ozrl se je visoko gor na belo | skalovje | in je zažugal s pestjo. »Nemara gledaš dol | A |
proda pa se je dvigalo strmo gorovje. Razdrto | skalovje, | le tu pa tam poraslo z nizkim, krivenčastim | A |
žuborečo, glasno petje. Tu pa tam je prerezalo | skalovje | nekoliko tesnih, globokih jarkov, koder je ležal | A |
in jo ponese visoko tja gor med nepristopno | skalovje, | kjer ga čakajo lačni orliči ‒ njegova deca, | A |
izginila iz soteske in mrak je pričel zavijati belo | skalovje | v svoj temni plašč.Tedaj se je prikazal pred | A |
so mu pogledale na belo . / . / stran 120 . / | skalovje. | Tedaj pa je sokolič polglasno zaječal. | A |
sokoliča. Veselo bo vzfrfotal in bo poletel v | skalovje. | In vesel bo, tako zelo vesel, kako bi bil jaz | A |
eno streho! Rajši grem stanovat k zverinam v | skalovje, | rajši kakor k tebi, hudobec!Danes boš spoznal | A |
hotel, še zanalašč ni hotel, ker je videl strmo | skalovje | že tako blizu.Vse moči je zbral in je skoraj | A |
Bedanec iz goščave. Zagleda Kekca, preskoči visoko | skalovje | in drveči potok, pa pograbi Kekca in ga odvede | A |
ravno prejle. Pa sokoliča pojdite zopet lovit v | skalovje, | da vam zvečer sova ne začne svoje godbe. Nocoj | A |
godrnjal in je bil ves zlovoljen. Odšel je na | skalovje | in je sedel vrh prepada na belo skalo.Zrl je | A |
proda. Onkraj proda pa se je dvigalo sivo, strmo | skalovje | ‒ visoko visoko tja gori, kjer je zelenelo širno | A |
tihem zagorskem svetu. Visoki bregovi in strmo | skalovje | so se razmaknili kar nenadoma ‒ in Kekec je | A |
Z roko si je podprl glavo in strmel na belo | skalovje, | ki se je dvigalo pred njim v modro nebo.Sonce | A |
pred njim v modro nebo. Sonce je obsvetljevalo | skalovje, | da se je srebrno svetilo. Vsenaokrog je vladala | A |
je podprl glavo z rokami pa je strmel na belo | skalovje, | po katerem so se igrali sončni žarki.Razločno | A |
in na beli sneg, ki ga je bilo polno orjaško | skalovje | Široke peči.V srcu ga je grizlo nekaj bridkega | A |
dolini je bilo za dober seženj snega, a divje | skalovje | po Martuljkovih gorah je bilo tako zasneženo | A |
prehajala na obeh straneh v strmo, navpično | skalovje, | ki se je grozno dvigalo proti nebu.Visoko je | A |
grozno dvigalo proti nebu. Visoko je bilo tisto | skalovje | in se je dotikalo skoraj samih božjih zvezd | A |
božjih zvezd, ki so veselo brlele na nebu. | Skalovje | je bilo še vse prepreženo s širnimi snežišči | A |
redčiti in prikazovalo se je spet golo razmetano | skalovje | in krivenčasto rušje.Gab je že čul votlo bobnenje | A |
je vpil in kričal, da se je slišalo daleč v | skalovje. | Gab je otepal z rokami, z nogami je brcal, da | A |
skalo in se grel. Požvižgaval si je in strmel na | skalovje, | kjer se je sprehajala in pasla čreda divjih | A |
rože in drevje v gozdu. Še nesel sem te čez ono | skalovje. | Pretepel bi te in klavir bi ti stolkel, če bi | A |
naslednje živno obdobje. Jata črnih kavk preleti | skalovje | in se oglaša s predirnim krakanjem. Kaj, če | A |
vse je prelepo, da bi bilo resnično. Palme, | skalovje, | samoten zaliv.Luči Lindosa v daljavi. | A |
se kakor ledeno ivje v zimskih jutrih. Tudi | skalovje, | štrleče iz peščenih sipin, je belikavo. Nikjer | A |
Vedno ga je strah zate, kadar se podaš plezat v | skalovje. | In ne izklapljaj stičnika, prosi... | A |
vedno pripravljal v mislih med hojo na Trizob. | Skalovje, | modro nebo in Trapanija spodaj, vse to ga je | A |
VOTLINA To kamenje. | Skalovje, | prepleteno z bršljanom in mahovjem. In votlina | A |
Dana!« | Skalovje | odmeva.Ne pomaga kričati v skale. | A |
stiski. Snop luči še vedno raziskuje vlažno | skalovje | v votlini. Polde presveti sleherni kotiček. | A |
Opazi ga. Skoči na noge in se zapodi za | skalovje. | Ubežala mu je in pustila v njem žalost. | A |
boči nad morjem, voda se blešči v svetlovini in | skalovje | se beli.V zavetju skal leži Aa, vsa razgaljena | A |
steno velikanskega gorskega udora. Navpično | skalovje | se je vzdigovalo najmanj tisoč metrov nad jezersko | A |
veliko stekleno lastovičje gnezdo pripeto na | skalovje. | Opazil sem, da ni nikoli vrgel trnka tu spodaj | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |