nova beseda iz Slovenije
BROŠ: A gospod Ruda. | RUDA: | Nikar se ne radujte nad mano.Resnično, - jaz | A |
106 . / BROŠ: Jaz ne zapazim ničesar ... | RUDA: | Če vi ne zapazite, potem seveda ...Pokličimo torej | A |
BROŠ: A kaj bi bilo? | RUDA | odpre vrata v obednico: Ana!... Pri vratih | A |
PETNAJSTI PRIZOR Prejšnji. A n a | RUDA: | Gospod Broš te vpraša, če hočeš biti njegova | A |
ANA: Jaz sem vam pokorna, oče. | RUDA: | Kako, Anica? ANA: Jaz sem srečna ... BROŠ | A |
BROŠ ji stisne roko. Nekdo trka | RUDA | gre proti vhodnim vratom na desni. DOLINAR | A |
I v a n D o l i n a r pri vhodu na desni | RUDA | med vsem pričetkom tega prizora v zadregi in | A |
... | RUDA: | Malo ste se postarali, vidi se, kakor, da ste | A |
vas vidim; pripovedovali so mi že veliko ... | RUDA: | O, jaz sem vedel to čisto natanko, da ne bo | A |
Če je res, tedaj je to vaša zasluga, gospod | Ruda. | Takrat, ko nisem imel nikogar, ki bi se hotel | A |
Zato bo kmalu treba, da napraviva najin račun. | RUDA: | Ne govorite o tem, prosim vas, ni mi ljubo! | A |
neprijetno, zakaj jaz ne vlačim rad dolgov za sabo. | RUDA: | Ej prijatelj, obšla vas je neke vrste zabavljivost | A |
ANA gre proti ozadju; Broš se ji približa. | RUDA: | Kam, Ana?... Vi Dolinar, ste spadali nekdaj takorekoč | A |
to je mogoče; tako se po navadi izražajo ... | RUDA: | Glavno je, da ste prišli do lepega imena; zdaj | A |
nji resnično dobrega. In to je žalostno, | RUDA: | Za Boga, odkod imate hipoma to mrzlo dušo?Ne | A |
ANA: Jaz ne pravim ničesar, oče. | RUDA: | Dà, tako je.Vi morda niti ne veste, Dolinar | A |
BROŠ: A zdaj je v kraju, vse pozabljeno. | RUDA: | To je ravno, kar se mi zdi neverjetno.Odpiram | A |
pričakovanega, mislim, da se ne zgodi na svetu nič. | RUDA: | Kako? DOLINAR: Nič ne. | A |
Tam je hladneje. | RUDA: | Dobro, pojdimo na verando.Brošu: Kaj mislite | A |
OSEMNAJSTI PRIZOR Prejšnji brez M a r t e | RUDA | Dolinarju: Vi ostanete seveda pri nas, da | A |
mnogo stvari; oprostite! . / . / stran 110 . / | RUDA: | A da se prikažete kmalu zopet ...Dotlej, z Bogom | A |
ANA: Pridem. | RUDA | odide v obednico z BROŠEM, ki pozdravi DOLINARJA | A |
Vzemi me s sabo, mati, jaz sem utrujena ... | RUDA | iz obednice. ENAINDVAJSETI PRIZOR | A |
ENAINDVAJSETI PRIZOR A n a. R u d a | RUDA: | Ana?... Stopi na prag in ko ugleda Ano, obstoji | A |
gospodične Ane ... ali je bilo morda narobe: Jakob | Ruda | je stopil pred gospoda Broša ... KOŽELJ: Ne | A |
to bo govoril vpričo Rude? DOBNIK: Gotovo. | Ruda | je človek, ki se ne briga za take stvari; ozmerjate | A |
bi bili ravno tako nemarni gospodarji, kot je | Ruda. | N, - Ruda bo plačal svoje dolgove z Broševim | A |
tako nemarni gospodarji, kot je Ruda. N, - | Ruda | bo plačal svoje dolgove z Broševim denarjem | A |
PRIZOR Prejšnji. B r o š BROŠ: Kje je | Ruda, | - in Ana?Zdi se mi, kakor bi se skrivali moji | A |
moti, da niso vsi obrazi tako veseli ... Gospod | Ruda | - tišje - prosim, odkritosrčno, - kakšen se | A |
proti durim v ozadju na levi in potrka: Gospod | Ruda! | Odpre. | A |
Odpre. Gospod | Ruda, | tako sami? RUDA znotraj: Kaj je posebnega | A |
Gospod Ruda, tako sami? | RUDA | znotraj: Kaj je posebnega?Pridem takoj ... | A |
PETI PRIZOR Prejšnji. R u d a | RUDA: | Kje me potrebujete? BROŠ: Ali gospod Ruda | A |
RUDA: Kje me potrebujete? BROŠ: Ali gospod | Ruda, | vaš obraz je tako temán. RUDA: To nič ne | A |
Ali gospod Ruda, vaš obraz je tako temán. | RUDA: | To nič ne dé; časih mi zlezejo obrvi navzdol | A |
Prosim, prepustite to stvar meni. | RUDA: | Tudi to? BROŠ: Gotovo vam je neprijetno; | A |
Gotovo vam je neprijetno; zakaj se torej mučiti? | RUDA: | Mene zabavajo številke in vas zabava kaj drugega | A |
pride zvečer. BROŠ: Prosim vas, dragi gospod | Ruda, | razvedrite se.Jaz resnično ne razumem, zakaj | A |
jaz sem v zadregi, kako bi vas izgovarjal ... | RUDA: | Torej pojdímo k njim ...A predno zaplešemo, bi | A |
vratih: Prideva precej, da napravi Ana toaleto. | RUDA: | Ubogajmo tedaj in pojdimo.Proti ozadju. | A |
DOLINAR: Izvolite. BROŠ, | RUDA, | KOŽELJ in DOBNIK odidejo. V obednici | A |
... človek, - tu pišete grozovite stvari! In | Ruda | bo poslušal vaš govor? JUSTIN vzame papir | A |
Odideta na desno. Odmor | RUDA | iz obednice. DEVETI PRIZOR R | A |
obednice. DEVETI PRIZOR R u d a | RUDA | gre po sobi, potem sede v ozadje: Med vsemi | A |
Ti si naročil, da bi govoril rad z mano? | RUDA: | Dà, Marta.Povem ti to‐le in ubogaj me: pospravi | A |
MARTA: Kaj je s teboj Jakob? | RUDA: | Ne skrbi zame.V teh časih bi te ne imel rad | A |
MARTA: A Jakob, - zdaj je vendar vse rešeno? | RUDA: | Nasprotno: jaz vidim, da je vse izgubljeno. | A |
MARTA: Čemu vprašuješ to? | RUDA: | Ne; ljudje ljubijo tudi največje lopove.A recimo | A |
MARTA: Ti si ves iz sebe; umiri se. | RUDA: | Pomisli, kaj sem hotel rešiti in kako sem rešil | A |
To je minilo. | RUDA | mirno: Moj dom me ni hotel več poznati; pričel | A |
MARTA: Za Boga, - Jakob! | RUDA: | In kako sem to mojstrsko napravil!Broš je prišel | A |
mojstrsko napravil! Broš je prišel k meni: ”Gospod | Ruda, | jaz ljubim vašo hčer ...“V tistem hipu mi je bila | A |
ničesar; nikjer bi ne imela lepšega življenja ... | RUDA: | Dà, dà, dà.To so take besede. | A |
Mene je strah, Jakob, - ti govoriš blazno. | RUDA: | Zato hiti stran od mene. BROŠ in ANA iz | A |
Prejšnja. B r o š. A n a BROŠ: Gospod | Ruda, | župan je doli.Vzprejmite ga vljudno, prosim | A |
k sebi: on je zaupen človek in velik bedak. | RUDA: | Mislite? MARTA: Kaj iščeš, Ana? | A |
Odide na desno spredaj. | RUDA: | Ubogaj, Marta, kar sem ti rekel. RUDA in | A |
RUDA: Ubogaj, Marta, kar sem ti rekel. | RUDA | in BROŠ odideta. DVANAJSTI PRIZOR | A |
Nocoj bomo čuli še veliko podobnega. | RUDA | in DOLINAR iz obednice. ŠTIRINAJSTI | A |
. / Prejšnji. R u d a. D o l i n a r | RUDA | gre v ozadje proti desni in odpre vrata svoje | A |
PETNAJSTI PRIZOR R u d a. D o l i n a r | RUDA | gre proti levi, obstane ob oknu, obrnjen od | A |
Torej govorite. DOLINAR: Težko mi je, gospod | Ruda. | Ko sem stopil preko vašega praga, je leglo nekaj | A |
ali če mi je na srcu blagor - koga drugega. | RUDA: | Kaj zahtevate od mene?Jaz sem zadnje dni tako | A |
prenagljena in da naj se vljudno poslovi ter gre. | RUDA: | Čemu to?Kaj bi se vsled tega izpremenilo? | A |
zakrpano suknjo ter si pripravil popotno palico. | RUDA | po kratkem odmoru, glasno in iskreno: Dajte | A |
ŠESTNAJSTI PRIZOR Prejšnja. M a r t a | RUDA: | Stopi bliže, Marta.Ti si me iskala? | A |
l j, A l m a, A n a in d r u g i pozneje | RUDA: | Bog vas sprimi! BROŠ: Kaj želite, gospod | A |
Bog vas sprimi! BROŠ: Kaj želite, gospod | Ruda? | RUDA: Zdaj me vidite pred sabo, - brez hinavstva | A |
BROŠ: Kaj želite, gospod Ruda? | RUDA: | Zdaj me vidite pred sabo, - brez hinavstva na | A |
drugi gostje, ki ostanejo deloma med durmi. | RUDA: | Očitam vam, da niste bili odkritosrčni z mano | A |
Nekateri odhajajo. Gospod | Ruda, | ali bi ne bilo dobro, da se malo odpočijete | A |
- Kdo je blazen? | RUDA: | Nič ni posebnega, gospod Dolinar.Zdaj ste čuli | A |
KOŽELJ odide. BROŠ: Gospod | Ruda, | prosim vas; izvolite v svojo sobo; lezite malo | A |
doli recite, - naj bodo malo bolj tiho ... | RUDA, | BROŠ, MARTA in ANA odidejo v desno sobo v | A |
ne vidite, kako se mu smeje v obraz? DOBNIK: | Ruda | naj bi končal celo stvar čisto enostavno. Spodil | A |
mnogo tistega jasnega veselja - DOLINAR: | Ruda | se dovolj veselo poslavlja. JUSTIN: Vi mislite | A |
Godci ne bodo godli samo v svojo zabavo. Gospod | Ruda | pleše solo, a meni se to ne zdi kratkočasno | A |
Zmenite se zanjo! ... Govori v obednico: Gospod | Ruda, | ljudje tarokirajo! RUDA iz ozadja. | A |
obednico: Gospod Ruda, ljudje tarokirajo! | RUDA | iz ozadja. PETI PRIZOR Prejšnji | A |
PETI PRIZOR Prejšnji. R u d a | RUDA: | Kakšen ženin pa ste vi, gospod Broš?Ne držite | A |
sem blazen. BROŠ: Svetoval sem vam, gospod | Ruda | - RUDA: Da naj bom miren.Da, jaz bom miren | A |
vam, gospod Ruda - . / . / stran 140 . / | RUDA: | Da naj bom miren.Da, jaz bom miren. | A |
Zakaj bi ne bila vesela? | RUDA: | Gospod Dolinar, - jaz si malo odpočijem tu gori | A |
ANA, DOLINAR, ALMA, KOŽELJ odidejo. | RUDA | osorno: Ženin, - kaj ne pojdete za nevesto | A |
SEDMI PRIZOR R u d a, D o b n i k | RUDA: | Težko mi je, prijatelj Dobnik.V rokah ne čutim | A |
novorojen otrok. DOBNIK: Rekel sem ti zadnjič, | Ruda: | - ne pripoveduj mi teh stvari.Jaz ti ne svetujem | A |
stori, kakor se zdi najbolje tebi samemu. | RUDA: | Tako strašna je ta pot ...Hitro in zaupno: Čaka | A |
DOBNIK: To sem te prašal že jaz sam. | RUDA: | Ne, - nikar me ne poslušaj.V zadnjem trenutku | A |
M a r t a MARTA: Jakob, kako ti je? | RUDA: | Dobro, Marta.Zakaj nisi storila, kakor sem ti | A |
Čemu ne greš počivat? | RUDA: | Jaz pojdem počivat, Marta.- In še to. | A |
DEVETI PRIZOR D o b n i k. R u d a | RUDA: | Zdaj bodi tako prijazen, prijatelj, in ostavi | A |
Ne. | RUDA: | Torej z Bogom. DOBNIK: Ruda, - jaz ne bi rad | A |
Torej z Bogom. . / . / stran 142 . / DOBNIK: | Ruda, | - jaz ne bi rad, da bi ostala zarad mene kaplja | A |
moreš čakati, tedaj bi mi bilo to še ljubše. | RUDA: | In ti nimaš nobene gorke besede? DOBNIK: | A |
odide. DESETI PRIZOR R u d a sam | RUDA | gre po sobi molče in s sklonjeno glavo: ... | A |
Glejte, zdaj sem vesela, kakor ste želeli. | RUDA | k nji, hitro: Ana, - oprosti mi, dete moje | A |
Ali nisem storila vsega, kar je potrebno? | RUDA: | Ne morem te prositi, Ana, da pozabiš - na svojo | A |
- | RUDA: | Koliko si trpela, - a to se bo končalo, Anica | A |
Oprostiti vam nimam ničesar, oče. | RUDA: | Tvoj obraz se je spremenil, Anica. ANA: To | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |