rousseau (23-122)

Rousseaujeve etike sočutja. SADIZEM USMILJENJA ALI	ROUSSEAU	S SADOM Na prvi pogled se zdi, da sta Rousseau	C
ROUSSEAU S SADOM Na prvi pogled se zdi, da sta	Rousseau	in Sade prava antipoda. Navsezadnje takó percipira	C
se "ne prestavimo izven nas samih", kot pravi	Rousseau,	in se poistovetimo s trpečim drugim.Toda tako	C
uničujoča za subjekta. Za usmiljenje, kot ga razume	Rousseau,	je zato nujno, da ohranjamo trpljenje drugega	C
usmiljenja z užitkom se do neke mere zaveda tudi sam	Rousseau,	zato svari pred izroditvijo usmiljenja v slabost	C
posplošeno in razširjeno na ves človeški rod.	Rousseau,	skratka, hoče dobro drugemu, toda le, če je	C
sam subjekt in ki ga želi njegov bližnjik.	Rousseau	pri tem sistematično zanemarja hrbtno stran	C
sadovsko cinično ugodje, to ni, kot opozori že	Rousseau,	ugodje nekoga, ki si ob pogledu na trpečega	C
ki se porodi iz neugodja oziroma, kot pravi	Rousseau,	iz tesnobe nekoga, ki sočustvuje z drugim, vendar	C
izbruhne v vsej brutalnosti v zgledu, ki si ga	Rousseau	sposoja iz slovite B. Mandevillove knjige The	C
Bees, or Private Vices Public Benefits. Sam	Rousseau	uporabi ta prizor za ponazoritev samodejnega	C
in hkrati past za pogled. Lahko bi rekli, da	Rousseau	s shizo med očesom in pogledom uprizarja in	C
usmiljenja je namreč utemeljen v tem, da se	Rousseau	in Sade, naj je še tako presenetljivo, strinjata	C
obvarovati moralnost usmiljenja, opozarja, da se mora	Rousseau	ustaviti na točki, preden se intenziteta ugodja	C
narave v meso, pa ta vpis ostaja, kot zatrdi	Rousseau,	le kot rezerva, ki se mora šele aktivirati.	C
dissemble plus de lui que lui-meme," in Jean-Jacques	Rousseau,	ki sam zase pravi: "Rien n'est si dissemblable	C
se pravi podoben samemu sebi, ne Rameau ne	Rousseau	nista videti kot ona sama oziroma podobna sama	C
oziroma podobna sama sebi - Rameau je Rameau in	Rousseau	je Rousseau. Povsem v skladu s tem principom	C
sama sebi - Rameau je Rameau in Rousseau je	Rousseau.	Povsem v skladu s tem principom v filmu The	C
l'Encyclopédie. Pariz: Albin Michel, 1993.	Rousseau,	Jean-Jacques.The Confessions.	C
pesniki (Corneille, Racine) in misleci (Voltaire,	Rousseau	idr.).Še danes je eden najbolj prevajanih rimskih	C
izjava konkretno rečeno pomeni, je opisal	Rousseau	za ločenega individuuma na naslednji način v	C
kakršne koli sledi svojega zaporedja.«[1076]	Rousseau	zatem poudari, da takšen način spoprijema s	C
Popper, Misere de l'historicisme, prevod	Rousseau,	Plon, 1956, str. 148‐150. [1041] Prevod M.	C
[1076] Ibidem [1077] J.-J.	Rousseau,	Les Rêveries du promenneur solitaire, Paris	C
jih označevali Krištof Kolumb, Jean-Jacques	Rousseau,	Marco Polo, Richard Nixon, William Shakespeare	C
predstava. Štirideset let pozneje, 1747, abbé	Rousseau,	"nekdanji kapucinec in zdravnik njegovega veličanstva	C
izravnani z animističnim vrednotenjem. abbé	Rousseau	nadaljuje in dviga svojo predstavo na raven	C
dejavnosti, vse moči. "Vedno sem verjel," pravi abbé	Rousseau,	"da se fizična moč nahaja v bistvenem semenskem	C
ni več sposobna kemične reakcije. 45 Abbé	Rousseau,	Secrets et Remèdes éprouvé dont les préparations	C
moralo, ki bi temeljila na razumu. Podobno kot *	Rousseau	je trdil, da se človek rodi dober in da ga pokvari	C
zagon v 18. stoletju, ko so delovali *Voltaire, *	Rousseau	in drugi.Z izdajo Enciklopedije (1751 - 76)	C
idejami, s katerimi so pisci, kot so *Voltaire, *	Rousseau,	*Diderot in *Montesquieu, postavljali pod vprašaj	C
sveta, so bili Montaigne, Shakespeare, Dryden in	Rousseau.	Poe, Edgar Allan (1809 - 49), ameriški pisec	C
Najvplivnejši primitivistični pisec je bil J. J.	Rousseau,	ki je soočil "plemenitega divjaka" z zmedenostjo	C
Operacija Shylock (1993), je znatno razširil domet.	Rousseau,	Jean-Jacques (1712 - 78), francoski filozof	C
dovoliti, da jih družba pokvari, kot je trdil	Rousseau.	V delu Družbena pogodba ali načela države (1762	C
področju osebno obarvane in spominske literature.	Rousseau	je v nasprotju z drugimi pomembnimi osebnostmi	C
preprostosti, ki sta ga zagovarjala Fénelon in	Rousseau.	Voltaire je napisal več zgodovinskih del, med	C
kot zgled navajal celo filozof Jean Jacques	Rousseau.	Z vstajo za nacionalno osvoboditev, ki jo je	D
je francoski pisatelj in filozof Jean-Jacques	Rousseau	(umrl leta 1778). 1867 Rodil se je italijanski	D
umrl francoski filozof in pisatelj Jean Jacques	Rousseau	(rojen leta 1712), eden najvplivnejših razsvetljencev	D
umrl francoski filozof in pisatelj Jean-Jacques	Rousseau	(rojen leta 1712), eden izmed najvplivnejših	D
Grčija 45,332. Z Francija (Gane, Tournant,	Rousseau)	, S Velika Britanija (MacLean,Queally, Hoy),	D
Nothstein (ZDA) 10,166, 2. Gane (Fra) 10,243, 3.	Rousseau	(Fra) 10,277, 4. Fiedler (Nem) 10,287, 5. Berzins	D
799), Gane (Fra) : MacLean (VB) 1:0 (11,049),	Rousseau	(Fra) : Arrue (ZDA) 1:0 (10,906), Villanueva	D
Nothstein : Maclean 2:0, Gane : Eadie 2:0,	Rousseau	: Villanueva 2:0, Fiedler : Van Eijden 2:0;	D
Dirkališče - šprint: Finale: Nothstein (ZDA) :	Rousseau	(Fra) 2:0 (10,874 in 11,066); za 3. mesto: Fiedler	D
10,918). Z Marty Nothstein (ZDA), S Florian	Rousseau	(Fra), B Jens Fiedler (Nem). Polfinale: Nothstein	D
Nem). Polfinale: Nothstein : Fiedler 2:0,	Rousseau	: Gane 2:1. Kriterij (40 km):	D
tudi znani razsvetljenci (Diderot, Voltaire,	Rousseau	...).Med francosko revolucijo je konvent 1794	D
Keirin: Z Florian	Rousseau	(Fra) 11,020, S Gary Neiwand (Avstral), B Jens	D
skupina: 1. Fiedler 10,999, 2. Van Eijden, 3.	Rousseau,	4. Chiappa (Ita), 5. Vasilopoulos (Gr) in Kiksis	D
Evgen Bergant Jean Jacques	Rousseau,	znameniti francoski modrec iz 18. stoletja bi	D
nasprotna ekipa. Svetovni rekord: Francija (Laurent,	Rousseau,	Tournant) 44,233 (2000); slovenski rekord: Krka	D
napisati enciklopedično geslo o morali, saj je	Rousseau,	ki je bil zanj odgovoren, zatajil, je vse, kar	D
vam povem ilustrativen primer: Jean-Jacques	Rousseau.	Zrasel je v Ženevi, vzgojen je bil v kalvinizmu	D
ribo in nasitil si ga za vse življenje. Slavni	Rousseau,	oče pedagogike, v Emilu svetuje, naj ima vsak	D
rimskega očeta nemogočih otrok je Jean-Jacques	Rousseau.	Nas in Amerikancev je dvesto milijonov!	D
preteklost, ko so svobodomislece, kakršen je bil	Rousseau,	imeli za nemoralne blazneže.Orwell je leta 1948	D
Franciji pišejo enciklopedisti, Voltaire in	Rousseau?	Ali v njim bližjem nemškem duhovnem svetu Lessing	D
Nem); olimpijski šprint: 1. Francija (Gane,	Rousseau,	Tournant), 2. Avstralija (Dajka, Bradley, Eadie	D
Država je zamišljena kot družbena pogodba (	Rousseau)	, v kateri so vsi čeki, ki so v obtoku, bolj	D
sodbi med seboj podobne. Dvajset let pozneje je	Rousseau	sporočil, da ni več Francozov, Nemcev in Špancev	D
korzetom in za »osvoboditev« ženskega telesa. Sam	Rousseau	je prevzel aktivno vlogo v antikorzetni kampanji	D
tudi mnoga dela slikarjev Svetega srca (Henri	Rousseau,	Camille Bombois, André Bauchant, Séraphine Louis	D
»Če sta izginili Sparta in Rim,« je dejal	Rousseau,	»katera država še lahko upa, da bo obstajala	D
družbena pogodba, kot bi naivno zapisal J. J.	Rousseau.	Dobro, toda kakšna družbena pogodba je RTVS?	D
je bil gorska duša tudi filozof Jean-Jacques	Rousseau.	V visoke gore ni silil, ni ga potegnil zgled	D
hodil Petrarca na provansalski Vetrovnik ali	Rousseau	po gričih okoli Ženevskega jezera.Sami dobro	D
ga je že dolgo tega izpostavil Jean-Jacques	Rousseau,	češ da v predstavniški demokraciji volivci,	D
ljudstva. 1844 Rodil se je francoski slikar Henri	Rousseau	(umrl leta 1910), pionir slikarstva naivnih	D
življenje. Pri Emmanuelle Mafille in Francois	Rousseau	je srečanje s popularnimi kulturami soočenje	D
samosvoj francoski poet 8mm traku Jean-Claude	Rousseau	(lani so mu v Benetkah posvetili retrospektivo	D
se zdi - predvsem Hume, Hutcheson, Smith in	Rousseau.	Mnogo zanimivejša se zdi obravnava pri krščanskih	D
Theo; J. Milčinski, Moje življenje z Ježkom;	Rousseau,	Izpovedi; Lindgren, Pika Nogavička; Tolstoj	D
politiki ne o morali.« Tako je zapisal Jean-Jacques	Rousseau	in strinjam se z njim.Ne samo da more, politika	D
Rochon, 6. Fortkord (Šve), 7. Luusua (Fin), 8.	Rousseau	(Kan); ženske: 1. Traa, 2. Čerkasova (Rus),	D
je v njih, še zdaleč ni edino,« pravi Clément	Rousseau,	direktor agencije Plan créatif.»Oblikuje se	D
zahodni tradiciji ni povzročil Hume, temveč	Rousseau,	še posebno Kant. Rousseau je tako kot Hobbes	D
povzročil Hume, temveč Rousseau, še posebno Kant.	Rousseau	je tako kot Hobbes in Locke želel opredeliti	D
ameriški kulturi, ki je tako kot Jean-Jacques	Rousseau	pozival nazaj k naravi.Umrl je dva dni pred	D
Ronkainen (Fin) 24,21, 4. Babic (ZDA) 23,94, 5.	Rousseau	(Kan) 23,59; ženske: 1. Traa (Nor) 25,43, 2	D
ženevski filozof in znanstvenik Jean-Jacques	Rousseau	s svojimi pismi in poučevanjem o rastlinah le	D
3. Ronkainen (Fin) 23,58, 4. Bloom 23,47, 5.	Rousseau	(Kan) 23,33; ženske: 1. Marbler 24,69, 2. Heil	D
zatrjevali, da so na ruske klasike vplivali	Rousseau,	Molière, Byron in Dickens.Boj proti »svetovljanom	D
je francoski pisatelj in filozof Jean-Jacques	Rousseau	(umrl 1778). 1867 Rodil se je italijanski	D
ljudskem pripovedništvu), Karoline Babič (J.-J.	Rousseau:	Napredovanje v odvisnost), Darinke Verdonik	D
Corneille in Racine, francosko-švicarski filozof	Rousseau	pa je zastopan s svojim delom Émile.V knjižnici	D
tudi francoski filozof in pisatelj Jean-Jacques	Rousseau	in nemški književnik Johann Wolfgang Goethe	D
Med filozofi se s tovrstno ekonomijo bori	Rousseau,	še posebej s svojimi samotnimi sprehodi v zadnji	D
odpovedati še zadnji priči: ljubezni do sebe.	Rousseau	sicer poskusi, a vendar ob tem vse skupaj zapiše	D
za camembert. Najuspešnejši je bil Pierre	Rousseau	iz Pont-Audemerja (departma Eure).Nič čudnega	D
okolico razpoznali kakšnih deset posebnih vonjav,	Rousseau	jih s svojega okna razvršča po intenzivnosti	D
povsod živi v okovih..., vendar nekaj strani naprej	Rousseau	osvobojenega človeka poziva, naj se s svojimi	D
Ronkainen (Fin) 25,29, 2. Ozaki (Jap) 24,87, 3.	Rousseau	(Kan) 24,41; ženske: 1. Heil (Kan) 26,19, 2	D
občutljivka, 44. burkle, 47. fojba, 48. inč, 49.	Rousseau,	51. Elea, 52. brkač, 54. srh, 55. N(iko) G(oršič	D
o javni šoli. Pred njim je na primer J. J.	Rousseau	zapisal: »Velik dobitek je v šoli napredovati	D
kongres saksofonistov Saksofonisti: Eugene	Rousseau,	Dejan Prešiček, Claude Delangle in Zagrebški	D
Tudi znani in priznani saksofonist Eugene	Rousseau	je z lahkotno in tonsko prefinjeno igro izpostavil	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 23 123 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani