nova beseda iz Slovenije
je bil prvi grški pisec, ki je spoznal pomen | Rima, | in njegovo delo o sicilski zgodovini in zgodovini | C |
exempla naroda, torej obče, skupne zglede vsega | Rima | v poduk in zgledno ravnanje vsakomur. Zasebni | C |
Zami), s katero je pesnik segel v zgodovino | Rima | od Eneja do sodobnega časa.Omeniti velja tudi | C |
prvih šestih knjigah je posegel v zgodovino | Rima | od mitoloških začetkov do začetka punskih vojn | C |
se začne s prihodom Eneja v Italijo (začetek | Rima | je postavil v leto 747), je kot vir poleg analov | C |
avtopsiji; v (mitoloških) poglavjih o ustanovitvi | Rima | pa se je naslonil na grškega zgodovinarja Diokla | C |
kot Piktor, s svojo zgodovino segel do začetka | Rima | (postavlja ga v leto 729) in jo končal s Hanibalovo | C |
so obsegali vsaj 16 knjig, obdelal zgodovino | Rima | od začetkov do svoje dobe.Delo kaže avtorjevo | C |
Kr. Katon prizadeval za prizanesljiv odnos | Rima | do Makedonije in zagovarjal Rodošane v znamenitem | C |
vtis in v njej je spoznal največjega tekmeca | Rima. | Zato je vsako priložnost izkoristil za agitiranje | C |
dejstvu, da v njem ni obravnaval le ozke zgodovine | Rima, | temveč je posegel tudi v zgodovino drugih italskih | C |
ki jo je pisec »raztegnil« čez ozke okvire | Rima: | v njegovem delu je zgodovina Rima postala tudi | C |
ozke okvire Rima: v njegovem delu je zgodovina | Rima | postala tudi italska zgodovina. Posebnost je | C |
bere, kakor Livij v knjigah Od ustanovitve | Rima | . Opisovanje posameznih ljudstev, njihovega | C |
kronologijo. Namesto da bi za letnico ustanovitve | Rima | uporabil grško štetje po olimpijskih igrah | C |
so si zastavljali vprašanje, od kod veličina | Rima. | Glavni predstavniki grško govorečih zgodovinarjev | C |
Livij ‐ so začeli svoje zgodovine pri začetkih | Rima, | da bi tako poudarili veličino rimske države | C |
Livijeva Rimska zgodovina od ustanovitve | Rima | (Ab urbe condita), ki jo je napisal v avgustejskem | C |
priljubljenost. Na Pompeja Troga je zelo vplival do | Rima | sovražno nastrojen zgodovinar iz Aleksandrije | C |
zgodovino Sicilije Timaja, za obdobje vzpona | Rima | pa Polibija. Njegovo poznavanje geografije je | C |
20 knjig in obravnava zgodovino od začetkov | Rima | do izbruha prve punske vojne, torej sega do | C |
Dionizij je natančno popisoval legende o izvoru | Rima, | ker je želel dokazati, da je Rim grško mesto | C |
izbral za svoje življenjsko delo prav zgodovino | Rima. | Znal je latinsko in vpliv latinščine je pri njem | C |
pa prav zato, napisani v grščini, v zgodovini | Rima | izzvenijo neresnično.Zanimiva je primerjava | C |
je, kolikor je meni znano, starejše zgodovine | Rima | dotaknil pisec Hieronim iz Kardije v svojem | C |
Epigonih.[365] Za njim je o najstarejši zgodovini | Rima | pisal Sicilec Timaj v svoji obči zgodovini, | C |
Kar zadeva konec poselitve oziroma ustanovitve | Rima | ali, kakor že smemo to imenovati, ga je Sicilec | C |
funkciji, vendar mu je svetoval, naj se umakne iz | Rima, | ker se ni čutil dovolj močnega, da bi ga zaščitil | C |
ohranili v samostojni knjižni obliki. Zgodovina | Rima | obsega obdobje od prihoda Eneja v Italijo do | C |
Aboriginov, nekdanjih prebivalcev na mestu današnjega | Rima, | ki jim je v tistem času poveljeval Favnov sin | C |
npr. številne reforme in veličastna pozidava | Rima | in drugih mest, temveč predvsem vojne proti | C |
primer pesnitev Iter ali Potovanje (o poti iz | Rima | v Španijo pred bitko pri Mundi), govore (slovel | C |
videzu sodeč prihranil in zadržal v bližini | Rima | kot sredstvo proti njemu. M. Ruf se je z malenkostnimi | C |
družini v Arpinu, približno 110 km južno od | Rima. | V Rimu je bil deležen dobre pravniške, govorniške | C |
Katilina že po prvem Ciceronovem govoru pobegnil iz | Rima | in je bil kasneje ubit v spopadu, so zarotnike | C |
lastno ravnanje in da je vzroke za propadanje | Rima | treba iskati v propadu stare vrline.Drugi, pragmatič | C |
Kvintovemu sinu, pozdrav! L. 698 po ustanovitvi | Rima | [56 pr. Kr.]. 1 O tem sem se s teboj pogosto | C |
Orationes in Catilinam) prisilil, da je pobegnil iz | Rima. | Katilina kljub vsemu ni odnehal in je s svojimi | C |
ohranjene ‐ opisujejo makedonske vojne in prodiranje | Rima | na vzhod med leti 201‐167 pr. Kr.; knjige 31 | C |
dokumente; naslanjal se je za starejšo zgodovino | Rima | predvsem na stare analiste,[590] potem na Polibija | C |
zgodovinskega jedra je npr. v legendah o nastanku | Rima, | dokler le-te vsebujejo vsaj zrno zgodovinske | C |
popisal zgodovino rimskega ljudstva od začetkov | Rima, | tega ne vem zagotovo; pa tudi če bi vedel, bi | C |
pošteno zbegala. Dogodkov pred ustanovitvijo | Rima | in dogodkov, povezanih z njo, ki so primerni | C |
slavno ime. Dobro veste, da so pri začetkih | Rima | sodelovali tudi bogovi in da mu poguma ne bo | C |
Tezej in Romul kot ustanovitelja Aten oziroma | Rima, | Aleksander Veliki in Cezar kot genialna vojskovodja | C |
sogovornik Junij Tiberijan res dvakrat prefekt mesta | Rima, | vendar njegova druga prefektura, ki bi tu edino | C |
je pod Teodozijem celo dosegel mesto prefekta | Rima. | Njegovo delo, ki vsebuje zgodovino od Avgusta | C |
predstavljala neke vrste kratko celostno zgodovino | Rima. | Kratko zgodovino (breviarij) sta v 4. stoletju | C |
zgodovine v desetih knjigah, od ustanovitve mesta | Rima | do nastopa Valensa leta 364 (Breviarium de | C |
Florove Epitome opisuje dogodke od ustanovitve | Rima | do vojne s Perzijci leta 369.Delo je propagandnega | C |
je bil silno izobražen, napisal je zgodovino | Rima, | ki jo je poimenoval Letopisi (Annales), | C |
napisal jo je po simbolno tako usodnem padcu | Rima, | ki ga je povzročil vpad Alarihovih Gotov leta | C |
zgodovino od cesarja Avgusta do padca mesta | Rima | pod Alarihom leta 410; pripoved ni končana, | C |
te izredne ljubeznivosti žal, da nisi videl | Rima | že pred desetimi leti. 13. Toda ko te bo njegova | C |
mesti, ki sta imeli za svoj trden cilj pogubo | Rima. | [768] 4.Celo pri Pompeju so sovražni obrekovalci | C |
odrezano konča tik pred Alarihovo osvojitvijo | Rima. | Njegov vzornik je bil Polibij, kar je poudaril | C |
Italijo, 6. knjiga: nedokončana, do padca | Rima | leta 410. Na koncu prve knjige je velika lakuna | C |
pri 13. poglavju in se konča tik pred padcem | Rima, | ki ga je leta 410 oblegal Alarih.Usodnosti tega | C |
zrli sovražnike, ki so napadali obzidje samega | Rima, | sreča tako zelo obrnila njim v prid, da so v | C |
držav, temveč za nadaljevalce tradicije starega | Rima. | Konstantinopel, katerega začetki segajo v leto | C |
v zavest zahodnjakov vtisnil propad starega | Rima. | Ali, rečeno drugače, za oboje sta prelomnici | C |
propadu zahodne polovice imeli za dediče starega | Rima. | V zgodovinopisju se to zrcali med drugim v prevzemu | C |
do leta 410, v katerem avtor pripisuje propad | Rima | pripisuje opustitvi stare državne religije. | C |
šli nad Trojo. Sedma knjiga ‐ O ustanovitvi | Rima | 1. | C |
1. Nato sta vladala Rom, ustanovitelj | Rima, | in njegov brat Rem. Zato so dobili ime Rimljani | C |
bratih Romulu in Remu so kraljevali drugi iz | Rima, | vse do krivičnega Tarkvinija Ošabnega.On je | C |
je postavil bronasti spomenik, posvečen sreči | Rima. | Zgoraj na tako imenovani akropoli na Antiohijskem | C |
so se »Rimljani«,[839] ker so se priselili iz | Rima, | in to poimenovanje jim je ostalo vse do danes | C |
štirideset let gospodar vse Lombardije tja do | Rima. | Cesar se je tedaj obrnil na frankovskega kralja | C |
kratek čas znova zaživela dvojna univerzalnost | Rima | in krščanstva.Z razpadom cesarstva Karla Velikega | C |
odmikom od klasične interpretacije propada starega | Rima | prispeval k začetku uveljavljanja srednjeveškega | C |
sedemstodvainpetdeseto leto od ustanovitve mesta [ | Rima] | ; kar pomeni leto, v katerem so bila zaustavljena | C |
Zgolj za to, da bi te videl, bi ne šel le iz | Rima, | temveč iz Galije ali Španije vse do Indije. | C |
zgodovinarke Paule Findlen naj bi mu zidovi starega | Rima | šepetali davne pogovore in na ta način pripomogli | C |
4004 pr. Kr.) prepletata z letom ustanovitve | Rima | ter datumi, ki ustrezajo dvanajstim dobam.Sedmi | C |
izgradnja templja; (7) Romul ali ustanovitev | Rima; | (8) Kir ali osvoboditev iz babilonskega ujetništ | C |
in lasten subjekt, prav tako tudi zgodovina | Rima, | vendar pa ima zgodovina rimske svobode subjekt | C |
Brez smisla je, da pisec o vzrokih propada | Rima | [Montesquieu] krivi Justinijana za tako politiko | C |
elementov, ki francosko tematizacijo stare Grčije in | Rima | ločijo od nemške tradicije.Momigliano je celo | C |
s svojim obsežnim delom Knjige o nastanku | Rima | (Ab urbe condita libri) v 142-ih zvezkih | C |
iz Papereta, ki je sestavil delo Ustanovitev | Rima | (Rhómes ktísis). [290] Brut 81: Nam et | C |
druge državne uradnike, kadar so bili zunaj | Rima | in na čelu vojske. [465] Marcus Antonius Antil | C |
[493] Tj. | Rima | [494] Nadomestni konzul, ki je lahko prevzel | C |
zastopnika (Scipiona). Vendar se je zadrževal blizu | Rima, | kajti Španijo so že od vsega začetka upravljali | C |
mesto. [556] Konzula sta se smela oddaljiti od | Rima | le, če sta šla na vojno. [557] Liktorji so | C |
pisma Fam. 5,12 je pisal delo o zgodovini | Rima, | ki jo je obravnaval od zavezniške vojne dalje | C |
Magneziji. [587] Upor med zavezniki (lat. socii) | Rima, | ki so bili z Rimom zvezani s pogodbami ‐ te | C |
je končala leta 90 z relativno vojaško zmago | Rima, | vendar so nazadnje dosegli podelitev državljanskih | C |
posmehoval novozgrajenemu rimskemu obzidju; začetnik | Rima | in prvi rimski kralj. [596] Neptun z vzdevkom | C |
Cenina (Caenina), prastaro mesto jugozahodno od | Rima; | Krustumij oz. Krustumerija (Crustumium, Crustumeria | C |
Crustumeria), prastaro sabinsko mesto severno od | Rima; | Antemne oz. Antemna (Antemna(e)), staro sabinsko | C |
italsko ljudstvo, ki je živelo severovzhodno od | Rima, | vseskozi v tesnih stikih z Rimom. [599] Beseda | C |
Kviriti (Quirites), ime prvih prebivalcev | Rima | (Latincev in Sabincev), ki se je kasneje ohranilo | C |
avgusta, ki naj bi bil po izročilu rojstni dan | Rima. | [712] Apolonovo svetišče v kraju Didima pri | C |
današnji Tivoli), prijetnem kraju vzhodno od | Rima, | so imeli mnogi rimski bogataši poletne vile | C |
stoletju zagovarjal Mani iz Babilona. [739] Poleg | Rima, | Konstantinopla in seveda tradicionalnih kulturnih | C |
Vitrazij Honorij Orfit je bil dvakrat prefekt mesta | Rima: | v letih 353‐355 (na ta mandat se nanaša navedeni | C |
. V gimnazijo v Želimlje je nekoč prišel iz | Rima | eden od višjih predstojnikov našega reda in | C |
nekje leta 1959, in sicer službeno, samo do | Rima, | kamor me je prišla obiskat mama.Na letalu, na | C |
gorgijanskih figur, kakršni sta homoiotéleuton ( | rima | na koncu zaporednih fraz) ali párison (enaka | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |