reka (201-300)

polnočno polutemo. Tu in tam se je zableščala	reka	med črnimi holmi, zasvetila se je globoko v	A
cilja, sem stopila v reko -- pa saj ni bila	reka,	plitev potok je bil in njegova voda je bila	A
njim in v njem. Sanje brez podob in besed, le	reka	svetlobe, ki se je migljaje in trepetaje prelivala	A
veliko delavnico, ki je požirala manjše kakor	reka	studence.Bolehen je bil, sestradan in zlovoljen	A
je prepletlo, ves zrak ga je poln, kakor bela	reka	lije dol ... Hanca, vse bo drugače zdaj!“ Tudi	A
do vrha ter se razlivala kakor silno šumeča	reka	v ravan. Hanco je bolela ta svetloba, hitela	A
kesanja; odtrgali so se, pa če se je prelila	reka	srčne krvi!... Kaj imam jaz?	A
belimi rožami. Okno je bilo nastežaj odprto in	reka	svetlobe je lila v izbo.Tuja roka je bila razvrstila	A
odprl okno, tako da je planila v izbo šumeča	reka	večerne zarje ter popila ves čar tišine in miru	A
obrisati; luža izpuhti pod soncem, nikoli ne	reka	in veletok!Bodi žalosten, Bog ti blagoslovi	A
samem je zakril oči z dlanjo. Kakor črna, tiha	reka	je šlo življenje.Mraz je srcu ob teh črnih valovih	A
noga je zaspana, pest leži na kolenu. Temna	reka	je bilo življenje, umiranje; toda valovi so	A
če je šumelo v bolesti. Zajezila se je sedaj	reka	in se je vsa izlila v smradljiv tolmun brez	A
tal, kakor svetopisemsko zagrinjalo; in cela	reka	zlatožarečih, veselo trepetajočih žarkov se	A
gledale široke, zakrvavele oči ... Kakor črna	reka	se je razlilo po stopnicah, valilo se po klancu	A
temna stena gozdov. Ob progi je tekla široka	reka;	časih se je zazdelo Nikolaju, da sliši njeno	A
zelenja. Njegovo življenje je teklo mirno kakor	reka	po ravni.Ni bilo veselo, in Nikolaj sam bi si	A
... Tako se je zajezila	reka	in leta šume jadrno iz prihodnosti v nekdanjost	A
razlili so se preko široke ceste, žareča bela	reka	se vije preko ravni.Tam, glej, se je vzdignilo	A
je res, da ga dočakam?« Kakor silna šumeča	reka	so navalile misli nanj, preslab je bil in se	A
tvoj mirni pogled na moj obraz; omahnil sem in	reka	življenja se je izlila v moje srce.Takrat sem	A
v prejšnjem stanovanju. In cesta šumi kakor	reka;	vse je še svetlo, žarko se leskečejo bele električne	A
tiho, brez najmanjšega nemirnega valčka, kakor	reka,	skrita v senci vrb; ali polnilo je vse njegovo	A
kakor ribje oko, beli oblački plavajo po njem.	Reka	se vije kakor srebrn pas, slavec toži svojo	A
Globoko v strugi napravlja ravno pod potom	reka	peneče svoje vrtince.Od roba je odkrušil čas	A
Ne ena! In neskončna	reka	mojega čaščenja naj se vda drugemu zakonu?«	A
Dolina se vleče daleč proti jugu in po njej	reka,	enaka srebrni kači.Ob vodi se vije cesta kakor	A
razprostirajo naokrog in precej globoko v dolini vije se	reka.	Pred njim je širna ravnina in daleč tja proti	A
njim se vije nam znana Rakovška dolina in modra	reka	po njej.Od nekdanjega starega grada ostal je	A
se mogla . / . / stran 190 . / ustaviti več	reka	razljučenega dobičkolovstva: kar se je v trudu	A
V ozadju pa se vije svetega slovanstva sveta	reka	mogočna modra Volga, in cvetoče lipe senčijo	A
Nekje na Slovenskem se vije precej mogočna	reka	med širokem poljem.Hudobna voda je to!	A
grozo prepluli! Iz širnega polja se omenjena	reka	končno zavije v ozko dolino.Tarn pa je krajina	A
harmonične lise. Ravno na istem mestu, kjer se	reka	skrije v dolino, postavili so naši predniki	A
napravil že toliko vodenih dovtipov, da bi ta	reka	preplula otok in grad, če jih izpustiš v njo	A
kako jo je priplula tistega groznega večera	reka	do našega otoka in kako se ji je privzdigovalo	A
pripovedovati, da čuje različne glasove: sedaj je šumela	reka,	sedaj zopet so se oglašali iz daljave zvonovi	A
Pred nama je vrelo občinstvo, prav kakor velika	reka	v preozki strugi.Takoj pri plotu se je bilo	A
pljuskalo je po zelenih travnikih širno jezero.	Reka	je drvila svoja vodovja s tako silo mimo, da	A
pričakovali, da jih bo zdaj in zdaj pogoltnila	reka.	Pripravljali so se za smrt, ki ji ni bilo uiti	A
s kakšno neznansko hitrostjo hiti življenska	reka	proti oceanu, iz katerega ni več vrnitve, ne	A
a po sredi dolge, široke doline se je vila	reka	in je izginjala, izginjala za postoj kratkih	A
nekako sredi dneva prispeli do okljuka, kjer	Reka	še dandanes zavije proti mrzli strani.Tam so	A
precej širok pas vode. Koj je uganil, da je to	reka,	ki se zliva v jezero ali morje ali kar koli	A
drstili vlaki rib. Že davno je ostala počasna	reka	za njima, Jelen in Brest sta pa še kar naprej	A
močvirja so bila pa vsa visoko preplavljena.	Reka,	ki je navadno komaj vidno lezla proti Savi,	A
prodooovi ‒ brezmejne ravniii.« Z drevaki vred je	Reka	odnesla tudi pesem proti valovom Save.Sonce	A
pod skalnatim hribom na dolenjskem Kranjskem	reka	Krka.Prihaja na dan v dveh izvirkih, ki sta	A
Delih. Širok pas mlade trave, kakor bi tekla	reka	z Vogla v polje, ozeleni tam, v zatišni dolini	A
roke in sredi ravni se je valila lena, umazana	reka.	Ko Samorad v skrbeh motri žalostno, mrtvo puščavo	A
sta se v 19. stoletju za streljaj pod jezerom	reka	Jezernica in reka Mostnica družili v eno reko	A
stoletju za streljaj pod jezerom reka Jezernica in	reka	Mostnica družili v eno reko, katera se je tedaj	A
zatvornice in pod rakami, na katere je bila	reka	navrnjena izpod zatvornic, velika jeklena vretena	A
bohotna hrastova šuma, sredi nje lena, kalna	reka	z mnogimi strugami in med temi strugami in soparnimi	A
vzporedba, strašljiva pretirava obrabljenega	reka,	da se ne zgodi nič novega pod soncem.Prav nesmiselno	A
mojih prsih. . / . / stran 10 . / Zdaj postane	reka	živo telo: čez prod drseča kačica, lovišče golih	A
45 . / BREZ PRAVE TEŽE Oster rob na desni,	reka	pod nogami ... Slika nima prave teže, a vztrajam	A
omislim: On je tu celostno. . / . / stran 46 . /	Reka	se gnete v preozki strugi, tihi mrak oznanja	A
ta prikazen. Vzdigne glavo ter mi odgovori:	Reka	ta je solzna reka; vanjo se zlivajo vse solzé	A
Vzdigne glavo ter mi odgovori: Reka ta je solzna	reka;	vanjo se zlivajo vse solzé, kar jih joka človeški	A
kolikor je srečnih videlo sonce, in kadar bo	reka	napolnila brezno, v katero se zliva, da se z	A
žela, da bi ga pičile. Zdajci privrši silna	reka.	Iz nje so vzdigovale velikanske ribe svoje ostudne	A
mnogi čakavci Boga vičejo kakor romanski narodi.	Reka	in del Istre sta bila dolgo združena s Kranjsko	A
po pravici, da dokazujem dijakom, da je bila	Reka	že od nekdaj hrvaško mesto, in da prepeljujem	A
skozi Bukovče, so stali beli sejmarski šotori.	Reka	ljudi, pomešana s konji in voli in vozovi, se	A
srečo sem zaznal v svojih mislih, kakor šumeča	reka	je drla po njih in jih do dna prepajala. »Ti	A
srečo sem zaznal v svojih mislih, kakor šumeča	reka	je drla po njih in jih do dna prepajala. »Ti	A
nekje pod meglo je enakomerno pošumevala deroča	reka.	Doma je sedel Pušnik na razgrnjeno posteljo	A
Doli, hek, ob reki, blizu mlina, hek, je vrgla	reka	dva splavljenca na moj travnik.Mlada človeka	A
»Ne bo nič!« je rekel tajnik. »	Reka	nese, rečem vam, jako nese!Nekoč, ko sem prišel	A
Martina Kosovela. Mlinar pride in reče: ‚Župan,	reka	jih je prinesla, spravi jih stran!’Jaz pa ponižno	A
temu, da je vrgla ta dva splavljenca mimotekoča	reka	na imenovanega travnik in z ozirom na dejstvo	A
kratke pipe. Pod vasjo je ropotal in šumel mlin,	reka	je tekla v velikem ovinku mimo.Mlinar Kosovel	A
in holmi v dolini, na sredi široka in globoka	reka,	čudovito tiha in mirna, zamišljena kakor zaljubljena	A
resnično zelo vabljive, globoka in skrivnostna	reka	je njegovi mehki sanjavi duši skoro nekako toliko	A
Spodaj, kjer zavije cesta preko doline, pošumeva	reka,	včasih tiše, včasih glasneje, včasih utihne	A
Marijanko stanovala, tam sva včasih hodila, tam je	reka,	no vidiš - reka!Na Kočevsko grem v tako tovarno	A
tam sva včasih hodila, tam je reka, no vidiš -	reka!	Na Kočevsko grem v tako tovarno, kakor je tista	A
poti na jug, kjer sem doma, bo tekla velika	reka,	je dejal Gašper. -In vanjo se bojo stekale vse	A
krošnje dreves se zarisujejo v svitanju in	reka	teče, srebri se v luči prve zarje in zlatijo	A
vije po planjavi; prav iz noči izvira baklena	reka.	Kam gredo, kam jih pelje vijugava pot?	A
umakniti, preplašeno beži v zavetje poselskih hiš.	Reka	napredujočih jajabancev se samo za kratek čas	A
nato stopi iz letala. Za njim pritisnejo drugi,	reka	starčkov in stark, belolasih in večinoma v belo	A
krčevito držala za roko, da ji ga spet ne bi vzela	reka.	»Bi naredil zame vse kar zmoreš, ljubi moj tujinec	A
Razbija pa še. Ro odpre oči: kamenje, pesek,	reka,	deblo, v katerem žari žerjavina ‒ odneslo ga	A
daleč, da ni nikoli več nazaj vsega tega, kar	reka	plavi in splavlja ‒ tudi onemele votlinarje	A
valijo beli hlapi. Žene jih tja, kamor uteka	reka,	tudi hlapne gmote žene piš k morju.Rad gleda	A
letila, vse spomnjeno in nezapomnjeno vidi.	Reka	šumi in hlapi ga odnašajo in odnesejo. Odnos	A
pesek in upre prst vanj. »To je pomanjšana	reka,	Aa.Kolikor sem je obhodil in še naprej.	A
obhodil in še naprej. V reko se stekajo potoki in	reka	se veča do razteka v morju, ki mi je zapomnjeno	A
obrežja. Včasih je morje mirno in umirjeno kot	reka	v svojih zatiših in zatokih, pa zburkano in	A
pečevje. Morje se začenja tu, kjer se izplavi vanj	reka.	« Od daleč strmi Aa v risbo, na pesku in ga pogleduje	A
nima smisla spričo tega, kar se je zgodilo;	reka	teče v nesmisel, nebo je nesmiselno posejano	A
sicer, kje in kdaj, ampak doživel ga je: tema,	reka,	pečevje in tulež, ki ne odneha.In zvezde.	A
da bo zaman odplavil po reki in je samo ta	reka,	reka in nič drugega, reka do svetlečih se pik	A
bo zaman odplavil po reki in je samo ta reka,	reka	in nič drugega, reka do svetlečih se pik na	A
reki in je samo ta reka, reka in nič drugega,	reka	do svetlečih se pik na nočnem nebu, ki jih zvezuje	A
pik na nočnem nebu, ki jih zvezuje v zvezdja,	reka	do zvezd in še dlje in ga bo plavilo kar naprej	A
pripomočki, ker s plava k morju ni vrnitve, ker	reka	nikoli ne vrača stvari. Ampak kako bi pripravil	A
/ . / stran 155 . / Med bliski vidi, kako	reka	počasi preplavlja obrežje, pljuska čez prod	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani