nova beseda iz Slovenije
na stoto obletnico Kocbekovega rojstva, Alojz | Rebula | nas seznanja z delom Maritainove in Haeckerjeve | D |
Gradišnik in z one strani meje Boris Pahor in Alojz | Rebula, | med ostalimi pa tudi France Bučar, Mihael Glavan | D |
knjižico o njem pa je šele leta 1981 izdal Alojz | Rebula | (Jacques Maritain, človek in mislec).Izbor Maritaino | D |
Uvod v knjigo je prispeval pisatelj Alojz | Rebula. | Pomembna je njegova misel, da se v Strgarjevi | D |
Kocbek je od Cerkve pričakoval več Alojz | Rebula | je prav tako odprl silno občutljivo vprašanje | D |
Slovenskem. Ključ za razumevanje tega najde | Rebula | v Kocbekovi umetniški naravi, v njegovi čustveni | D |
zgodovinskost. V Kocbekovem odnosu do Cerkve je | Rebula | analiziral »tri različne Kocbeke«: predvojnega | D |
ravnala s Cerkvijo, posebno na podeželju. Tudi | Rebula | je spomnil, da je en dnevnik izgubljen, v njem | D |
čudežnimi prikazovanji v Franciji. Zato Alojz | Rebula, | ko govori o vplivih Maritainove filozofije na | D |
ni bila za tega Francoza,« je zapisal Alojz | Rebula | v Duhovnih razgledih leta 1981. Kocbek kot navdušen | D |
svojem pogumu in resnicoljubnosti predvsem Alojz | Rebula | in Boris Pahor.Leta 1975 sta tvegala in objavila | D |
Rebule. Zdaj v končni verziji se je zgodilo, da | Rebula | pove poglavitno okrog Kocbekove sedemdesetletnice | D |
pregovarjal. Gledalec bo morda mislil, da ima | Rebula | večje zasluge kot Pahor, kar ne ustreza zgodovinski | D |
tudi to, da je vedno čutil vseslovensko - Alojz | Rebula: | V slovenski kulturni prostor je prinesel širše | D |
Kocbekom sta uredila tržaška pisatelja Alojz | Rebula | in Boris Pahor, ki sta na ponedeljkovem večeru | D |
celoten slovenski narodnostni prostor. Alojz | Rebula | je v svojem pričevanju Kocbekov lik obravnaval | D |
kaj šele ceniti. O Kocbeku umetniku pa je | Rebula | dejal, da ga sicer ne moremo primerjati s pesnikom | D |
politiko, saj je bil po duhu intelektualec. | Rebula | pri Kocbeku opaža, da v njegovih delih ni zaslediti | D |
beli in sivi pinot, sauvignon ter malvazija in | rebula) | dosegle 83 oeksleja, kar je taka sladkorna stopnja | D |
pogled ima na Kocbekovo življenje in delo Alojz | Rebula, | ki ga primerja s francoskim mislecem Charlesom | D |
bo zelo dober, kakovost odlična. Chardonnayi, | rebula | in sivi pinot se že izkazujejo s sadnostjo. | D |
na domačem trgu še vedno najbolje prodajani | rebula | in merlot, v tujini pa je trenutno najbolj iskana | D |
Prafausta. Osemdesetletnico je praznoval tudi Alojz | Rebula, | ob vsakršnih drugih slovestnostih tudi z novo | D |
Krstića, Luke Paletka in Veronike Simoniti. Alojz | Rebula | nadaljuje z objavo dnevnika, tokrat so na vrsti | D |
Sodelujejo: Kajetan Gantar, Janko Kos, Alojz | Rebula, | Tine Hribar, Justin Stanovnik in Gorazd Kocijančič | D |
- od sodobnikov, kot so Drago Jančar, Lojze | Rebula, | Lojze Kovačič, Rudi Šeligo, Andrej Blatnik, | D |
sort, da ne bi izgubili tudi imen, kakršni sta | rebula | ali zelen. Kdo je po vašem mnenju kriv, da | D |
drugih zdravstvenih storitev prof. dr. Edvard | Rebula | Kraigherjeva 4, Postojna | D |
Mermolja, Aleksij Pregarc, Boris Pangerc, Alenka | Rebula | Tutta, Jakob Renko in Irena Žerjal.Uvodne besede | D |
000 SIT (8 vaj po 90 minut) Nova Gorica: PS | Rebula | (tel: 05/30-32-104), F. Baliča 19, Šempeter | D |
Pregelj z romanom Leta milosti (Goga), Alojz | Rebula | z Nokturnom za Primorsko (Mohorjeva Celje/Trst | D |
sonce Kresnik 2005: Flisar, Kozinc, Pregelj, | Rebula | ali Virk? Ljubljana - | D |
preteklosti nismo povedali, povedati zdaj. Alojz | Rebula | v Nokturnu za Primorsko (Mohorjeva založba Celje | D |
na novo izdajo, Ciril Kosmač, Bartol, Bevk, | Rebula, | Bavčar, moj prispevek.Tudi to spada k današnjemu | D |
avantgardi. Takrat smo se nekateri - Kocbek, | Rebula, | Janez Gradišnik, Janko Messner, prof. Erik Prunč | D |
Flisar, Željko Kozinc, Sebastijan Pregelj, Alojz | Rebula | in Jani Virk - s finančnim delom nagrade lahko | D |
24933 . / Predlagani za nagrado kresnik: Alojz | Rebula | Kalvarija Primorske dvajsetega stoletja | D |
večnosti in pristnosti, vere in slovenstva Alojz | Rebula | - pisatelj, prevajalec, esejist, profesor klasičnih | D |
/ Predlaganec za nagrado kresnik - Alojz | Rebula | Nismo izvoljeno ljudstvo | D |
literarni oče pa pravi o sebi, da ni Dr. Alojz | Rebula | bo po letih 1995 (roman Kačja roža) in 1999 | D |
Barbara Tavš Žgajner iz provladne SNS. Alojz | Rebula | prejel kresnika.Nagrade nisem pričakoval, ker | D |
generacije, je izjavil 81-letni Tržačan Alojz | Rebula, | potem ko mu je odgovorni urednik Dela Darijan | D |
Žirija je bila o zmagovalcu soglasna Alojz | Rebula | se na »velikem zelenem hribu« (kot reče Rožniku | D |
skupaj z Mladiko izdala knjigo in pri kateri | Rebula | sodeluje že nekaj desetletij.S honorarjem, ki | D |
nagrajenca, da pod zvezde spusti ogenj. Alojz | Rebula | je bil pri tem več kot spreten.Netil je sicer | D |
za usodo Slovenca, ki ga vsi poznamo. Alojz | Rebula | je bil doslej za kresnika nominiran dvakrat | D |
Slavnostni govornik Kresnikov nagrajenec Alojz | Rebula | je dejal, da kot zamejec deli usodo brezdomovinskosti | D |
fotografiji: Janez Kramberger (na levi) in Alojz | Rebula. | D. B. Foto Jure Eržen | D |
Möderndorfer, Jani Virk, Evald Flisar, Alojz | Rebula, | Polona Glavan. Člani posežejo tudi po literaturi | D |
lifikacij znotraj izobraževalnih institucij. Alenka | Rebula, | profesorica družbenih ved iz Trsta, je spregovorila | D |
kapitala ter Zlatka Čretnik, Nevija Pečar in Vinko | Rebula | kot predstavniki delavcev. Tajkunizacija Vojvodin | D |
Božanske komedije dr. Andreja Capudra. Če se je | Rebula | ozrl na dveh časovnih ravneh - zgodovinski iz | D |
malo pred tem Provincia di Lubiana. Edvard | Rebula, | Postojna Delo, 28. novembra | D |
Nojič in Martina Plohl sta bila peta, Andrej | Rebula | in Natalia Barantseva pa šesta. Kušlakovič | D |
Oslavie Silvij Primožič se je odločil, da je | rebula | poslovna odločitev prihodnosti. Edi Kraus | D |
tu ne kaže niti omenjati. prof. dr. Edvard | Rebula | Kraigherjeva 4, Postojna | D |
prirejajo proizvajalci zdravil? prof. dr. Edvard | Rebula, | Postojna Delo, 7. januarja | D |
dopovedati svoje resnice. prof. dr. Edvard | Rebula | Kraigherjeva 4, Postojna | D |
seveda - slovenski, a tudi tržaški pisec. Alojz | Rebula | je bil njegov profesor na osnovni šoli, spodbujal | D |
izvirni roman), lanskoletni nagrajenec Alojz | Rebula | je lani izdal Zvonove Nilandije (Celjska Mohorjeva | D |
Skubic, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo in Alojz | Rebula. | Krhkost in moč | D |
veljalo vprašati za mnenje, predloge. Dolores | Rebula | Udovič, Postojna Delo, 4. marca | D |
ugledni slovenski pisatelj, tržaški Slovenec Alojz | Rebula, | ki je predlanskim učakal osemdeset let in je | D |
spokojno-spravnega spanca ne poglabljajo. | Rebula | je svojo meditacijo - v tako definitivni obliki | D |
sumarično osvobodilno nedolžnostjo«, ugotavlja | Rebula. | A na tem mestu je treba vključiti Tineta Hribarja | D |
tem mestu je treba vključiti Tineta Hribarja. | Rebula | namreč temeljno vprašanje o zločinski naravi | D |
Zločin brez zločincev, Nova revija 271/272). | Rebula | piše: » Treba je reči, da si dr. Hribar v vsej | D |
blokadi« - tam kjer mu je noga zastala. Kakor ima | Rebula | našega filozofa za »človeka znane in velike | D |
utemeljenostjo gledata iz oči v oči z zgodovino. | Rebula | seveda ni prvi, ki je zavrnil »mitizacijo« | D |
dukcionistično tudi poimenoval: Hribarjeva blokada. | Rebula | ima seveda prav, ko ugotavlja, da ta blokada | D |
pred veliko »mitologijo« - ali pa je tisto, kar | Rebula | poimenuje z »blokado«, v resnici poslednja utrdba | D |
družbi postavlja ugledni tržaški pisatelj Alojz | Rebula | s svojo »Slovensko meditacijo«, je priložnost | D |
nagrad na Slovenskem. Lani jo je prejel Alojz | Rebula | za roman Nokturno za Primorsko. Več na 15 | D |
Skubic, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo in Alojz | Rebula. | Na kratko | D |
z naslovom JIS tipi startnih baterij (Drago | Rebula | in Aleš Janko) ter samostojni inovator Matej | D |
Skubic, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo in Alojz | Rebula. | Več na 13 strani. | D |
Skubic, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo in Alojz | Rebula. | T. J. Foto Blaž Samec | D |
Skubic, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo in Alojz | Rebula. | S tem pa smo se na Rožniku približali deseti | D |
imamo poleg pravic tudi dolžnosti. Dolores | Rebula | Udovič Kraigherjeva 4, Postojna | D |
Brglez (ob 10.30), 95-letno upokojenko Antonijo | Rebula | (ob 11.30), 88-letno upokojenko Ido Čeh (ob | D |
Metka Nograšek | Rebula | kraljica terana Z izborom kraljice terana | D |
je med šestimi kandidatkami zmagala Martina | Rebula | iz Brestovice pri Komnu - se je letos začel | D |
ugotovil Ukmarjev openski rojak, pisatelj Alojz | Rebula, | je Ukmarjeva izrednost v tem, da ga intelektualna | D |
kletarijo predvsem sorte, kot so pinot, sauvignon, | rebula, | barbera, merlot, chardonnay.Pa zelen, spomnim | D |
zadovoljni. Med sortami še posebno izstopata | rebula | in sauvignonase (nekdanji furlanski tokaj). | D |
sauvignona. Najstarejše vino, ki ga hranijo, je | rebula | letnika 1957, torej iz leta, ko je bila klet | D |
leta, ko je bila klet tudi ustanovljena. Ravno | rebula | in sauvignonase (tokaj) bosta letošnja paradna | D |
Pečovnik, Alenka Hanuš SD (2 sedeža): Irma | Rebula, | Rok Pšeničnik LDS (2 sedeža): Marjan Sušnik | D |
Francozom najhitreje stečejo po grlu? »Malvazija, | rebula, | pretežno bele sorte, saj Brda po njih slovijo | D |
se mi prav, da bi podpirali lenobo. Dolores | Rebula | Kraigherjeva 4, Postojna | D |
zasedla šesto mesto. Četrta sta bila Gregor | Rebula | in Britanka Lisa Darby, sicer angleška državna | D |
Postojno kot pa lokalni cesti v Lipico. Dolores | Rebula | Kraigherjeva 4, Postojna | D |
Ljubljane) kot njegovi predhodniki. Dolores | Rebula | Kraigherjeva 4, Postojna | D |
Čepak (kitara), o teranu bo spregovorila Martina | Rebula, | kraljica terana, vina bo predstavila Breda Durcik | D |
sežanske glasbene šole, plesalci plesne šole | Rebula | ter baletke sežanskega baletnega društva. Med | D |
vrstah zaščite velikih območij. prof. dr. Edvard | Rebula, | Postojna Gospod Alojz Schnabl iz Kamnika me | D |
vinarjev Tipične sorte so refošk, teran, merlot, | rebula, | malvazija, zeleni sauvignon (nekdaj tokaj), | D |
in sicer refošk, teran, merlot, in pet belih: | rebula, | malvazija, zeleni sauvignon (nekdaj tokaj), | D |
vetrnice Na članek se odziva prof. dr. Edvard | Rebula | v pismu, objavljenem 12. maja. Dr. Rebula se | D |
Edvard Rebula v pismu, objavljenem 12. maja. Dr. | Rebula | se postavlja v vlogo lastnika zemljišč na Volovji | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |