prijetno (801-900)

mestih, a naposled za stare dni tukaj si izbral	prijetno,	mirno domovje.Vse je bilo snažno, pravimo, saj	A
je tako srečen, da iz lastne skušnje ve, kako	prijetno	diši sad, katerega si je človek pridelal sam	A
po vsi prijazni dolini. Ob straneh bili so	prijetno	namešani gozdi ‒ bukve, gabri, breze, macesni	A
imela sta imenitne razgovore. Dasi je bilo tako	prijetno	pod milim nebom dihati mehki večerni hlad, vstal	A
vrgla usmiljena roka. Res, življenje ni posebno	prijetno	rokodelstvo; ali sirota ga ni še poznala; branila	A
grlo je kakor podplat; pijače potrebuje, ki	prijetno	praska; žerjavice, ki greje tako dobrodejno	A
prijateljico nesrečnih, izgubljenih ljudi! Kako	prijetno	je tu!Zbujajo se mi stari spomini iz davno minulih	A
oglašali so se radi pod gostoljubno streho njegovo,	prijetno	je bilo pogovarjati se z njim in postrežba ni	A
drobno in na debelo, in vendar je bilo tako	prijetno,	tako sladko soglasje!Zamaknjena je poslušala	A
ljubeznivo šaljivostjo, se Breda glasno zasmeje;	prijetno	se je razlegal njen smeh, kakor kukavice glas	A
katerem smo prej govorili. Pogovor, prej tako	prijetno	šaljiv, dobil je mahoma resno lice. Predaleč	A
zavija v lepo, sleparsko obliko, lepotiči se s	prijetno	donečimi besedami; tu je tiranstvo s prijaznim	A
Jaz ostanem pri očetu.	Prijetno	bova skupaj gospodarila in gospodinjila in časa	A
dobrega, pametnega moža, ki ga vse spoštuje,	prijetno	domačijo, otroke ‒ o kaj si more lepšega želeti	A
slovenskem; gospod Mirodolski se ni že dolgo tako	prijetno	razgovarjal.Družba, skonca nekoliko tiha, bila	A
bila zares dobre volje; zakaj bi ne bila? Tako	prijetno	je govoril Edvin, tako zanimljivo je pripovedoval	A
imenoval se je rad sam leposlovstvenega krivoverca.	Prijetno	ga je bilo poslušati, ko je zasmehoval sloveče	A
Zadovoljen je bil gospod Mirodolski, zakaj ne?	Prijetno	se je govorilo, lepo pelo in govora ni bilo	A
prilival. Drevje, ki je obdajalo senožet, bilo je	prijetno	namešano.Nad vse so visoko molele temne smreke	A
gospod Mirodolski prosto leseno klop. Kako	prijetno	se je tu sedelo, mislilo in sanjalo, ko je zahajalo	A
večerjo. Prijetna je bila tihota, ali ravno tako	prijetno	je bilo, kadar so prepevali ptiči: penice, kosi	A
niso bivale pri studencu, dasi je bilo tako	prijetno	gledati ptice, ki so brez strahu hodile sem	A
videz: pripogibanje se ji ni videlo posebno	prijetno.	Ko se je zdelo gospodu Mirodolskemu, da je drv	A
in kadar morete; rad vam verujem, da vam ni	prijetno	živeti v takem gradu, pri takih ljudeh; vendar	A
se, pobere jabolko; kako se lepo žari, kako	prijetno	diši! Stisne ga v roki, jabolko se stare, razkrekne	A
Nikdar bi ne bil mislil, da je delo tako	prijetno;	nikoli prej nisem bil tako dobre volje; ponoči	A
sveto kakor to; nobena vonjava mu ni dišala tako	prijetno	kakor to božično kadilo!In ko so se vrnili potem	A
je vselej to robato dobrikanje osladil s kako	prijetno	norčavostjo. Jelenko je bil nizke ali	A
gredic s pisanimi cveticami, med katerimi se	prijetno	vijó z belim, drobnim peskom posuta pota; zastonj	A
déla samota in tihota, čuti ni bilo glasu razen	prijetno	šumečega potoka: tu so se ji zbujale in rojile	A
podpazduho, česar mu ni branila Rosana. Tako	prijetno	ni hodil Marko v svojem življenju.Oh, kako hitro	A
srca zdihujoč; povédi, naj mi sladko spava,	prijetno	sanja; lahko noč! O srečna ‒ katera si že bodi	A
kaj znancev ‒ itd. In vse to poprašuje s tako	prijetno	radovednostjo, s tako skrbno prijaznostjo, da	A
je poslala sužna Afrika ponosni Franciji, in	prijetno	mi bije na uho sladko šepetanje krasnih dveh	A
škrjančevo žvrgolenje; lahno se je zibalo jezero in	prijetno	pljuskalo ob breg.Evelina je bila vsa srečna	A
bilo skrilo za gore, iz grmovja ob jezeru je	prijetno	donelo drobno gostolenje ptičev, ki so se spravljali	A
žejne napajati, to je dobro delo, a to je tudi	prijetno,	veselo, sladko delo.Le poskusi!	A
prijazni nizki sobici mi je dejal: Tu se bo	prijetno	prebivalo ‒ tu bi bil človek lahko srečen.Ko	A
risu omečil srce, človeškemu ušesu glasí se	prijetno.	O proč s temi strašnimi podobami!	A
rastí, kaki obrazi! Kako ponosno hodijo, kako	prijetno	se vedó!Ne verjel bi jim, kdor jih take vidi	A
vina, in to vino je bilo še mnogo mnogo bolj	prijetno	in dišeče nego tolikanj sloveči vivodinec.Okoli	A
pit. Jedi se je malo dobilo, vino pa je bilo	prijetno	in srkali smo ga v slast od sedmih do desetih	A
se je jezila in godrnjala, da se ne more ne	prijetno	sprehajati ne sladko počivati ne mirno spavati	A
solzni dolini tako neskončno živeti ljubi in	prijetno	zdi, da si nisem boljše sreče še nikoli zaželela	A
izprašal in izvedel vse, kar trebalo, mu je naložil	prijetno	dolžnost, da bo skupljeval in pošiljal brambovcem	A
kaj pomenila. Razgovarjala sva se prijazno in	prijetno,	da nisem vedel, kako in kdaj je minil dan.	A
svetli mesec. Vreme je bilo tako toplo, mirno in	prijetno,	da sta ostala gospod in gospa do enajstih na	A
bilo toliko za dobro jed in pijačo kolikor za	prijetno	druščino.Pri Permanu so se zbirali najbolj taki	A
lonec še ni spraznil popolnoma. Zdaj živita	prijetno,	veselo in brez skrbi kakor ptica pod nebom.	A
kmalu svoji nevidnosti. Zdelo se mu je celo	prijetno,	da opazuje lahko ljudi in okolico brez bojazni	A
to med veselimi Dolenjci. Vreme sem imel prav	prijetno,	ne prehladno ne prevroče, in velika cesta je	A
štiri leta več od njega. Še za šalo ni bilo	prijetno	se z njim metati, kajti zgrabil je človeka tako	A
branju mikavnih knjig. Tudi jaz sem stopil na to	prijetno,	ali nevarno pot in šel veselo po nji naprej	A
in drugih delavk okoli sebe. Ali to, kar je	prijetno,	ni vselej koristno za gospodarja.To vem iz svoje	A
naznanilo nam, da pripravlja društvu kako novo	prijetno	povest ‒ pa če bi bil tudi molčal, bi ga bil	A
Videlo se mu je pri njej tako kratkočasno in	prijetno,	da bi jo bil le gledal in se z njo menil in	A
prijatelja. Kako tožno je živela prej, kako	prijetno	se pase zdaj v svoji svobodi pod oblastjo usmiljenega	A
goste Seči se je počivalo o lepem vremenu prav	prijetno,	ali za dež ni dajalo grmovje dosti zavetja.	A
veselili, če so prišli v njegovo službo! Bilo je že	prijetno,	če se je mogel človek z njim pogovarjati. Znal	A
vrstnika in pijemo starino. Vino je bilo močno in	prijetno,	zato zvrnemo hitro več poličev, v tovarišiji	A
Življenje moje je postalo zdaj, kakor pravim, jako	prijetno.	Šolski nauki mi niso delali nikakršne težave	A
njima v stanovanje. To društvo je bilo zame jako	prijetno	in koristno, ker sta oba prijatelja mnogo čitala	A
kupljeno vzele in plačale. Maleskinovi so ga tako	prijetno	zabavali, da je ostal pri njih cel dan in celo	A
jima je godilo. Adam je čisto pozabil, kako	prijetno	je bilo vino in zakaj je ugrabil trto.Radoveden	A
žabi in se začela z bodro živalco prav živo in	prijetno	razgovarjati in kratkočasiti. Obe sta bili ena	A
Naj reče kdo kar hoče, v krčmi je vsekako bolj	prijetno	nego doma, ako se snide prava tovarišija. ◆	A
Oj, lepo je bilo nekoč v tisti hišici! Tako	prijetno	je bilo in veselo od jutra do večera!Saj je	A
nasmehljala mamica ‒ in Jerici bi bilo tako	prijetno	v mali dušici ... Vzdihnila je Jerica na trati	A
čutila popolnoma utrujeno. Spala je dolgo in	prijetno.	Ko se je prebudila, je šinila naglo na noge	A
gosto. Tla so bila mahovita, da se je hodilo	prijetno	in zložno.Čudno ‒ Tinke zdaj niso več bolele	A
pred Jerico, in vse po kuhinji je dišalo tako	prijetno,	da je Jerica šele zdaj začutila, kako je lačna	A
lepo rumeni so bili žganci in dišali so tako	prijetno	naokrog, da so se Kekcu kar sline pocedile.	A
Onkraj snežišča je sedel na visoko skalo.	Prijetno	ga je ogrevalo sonce, in Kekec je gledal po	A
Kekec se je zleknil po skali.	Prijetno	ga je ogrevalo sonce, ki se je smejalo z modrega	A
je Jerica kar smehljala, ker ji je bilo tako	prijetno	pri srcu.Poslušala je ptice, ki so prepevale	A
v rjav lonček sredi mizice. Zato pa je tako	prijetno	in lepo dehtelo po vsej izbici.Mena se je razpravila	A
da bo veselje na našem samotnem domu. Res bo	prijetno	kot nikjer drugje po zagorskem svetu.In smejali	A
zvonjenje zagorskih zvonov. In bilo bi lepo in	prijetno	vseokrog ...A Kekec nima citer pri sebi.	A
prihajal iz žametnih čašic gorskega ravšja, in	prijetno	je bilo v izbi kakor tam na obronku, kjer cvete	A
širil po prostranem gozdu in Mojci je bilo vedno	prijetno	v srcu.Sama ni več vedela, koliko časa že hodi	A
povesil glavo in premišljal. Seveda ‒ nič kaj	prijetno	mu ni bilo, da ga je Rožle izdal Pehti. Za	A
senožeti se je mirno pasla živina. Zvonci so	prijetno	in srebrno zvončkljali.Na modrem nebu se je	A
širom po zagorskem svetu. Vsepovsod je dehtelo	prijetno,	zakaj kraj pota so cveteli veliki, gosti grmi	A
nebom in v mrzli rosi? Teta Pehtara, to ni nič	prijetno.	Zeblo vas bo, da boste kar z zobmi šklepetali	A
Seveda je ponoči tu zelo mraz. A podnevi je	prijetno,	ko sije sonce naravnost na to planotico.Oj,	A
je zakuril vse peči, da je bilo v vsej koči	prijetno	in toplo.Piskal je na piščalko in je prepeval	A
umolknil. Stopila sta v veliko izbo, ki je bila	prijetno	topla in udobno opremljena.Košutnik je velel	A
razpredala po izbi in to tišino je motilo samo	prijetno	brnenje kolovrata. Muzelj je molčal dolgo časa	A
planino in se je usedel ondi na visok kamen.	Prijetno	ga je ogrevalo sonce, ki se je spenjalo vedno	A
kamnitem ognjišču je gorel velik ogenj, da je bilo	prijetno	toplo po vsej koči, ki ni imela druge oprave	A
Sonce se je pomikalo vedno višje na jasno nebo,	prijetno	je ogrevalo ozko sotesko in tajalo zmrzli sneg	A
zleknil po zeleni trati, ki je dehtela tako	prijetno,	da je vstala v Gabovem srcu velika radost in	A
in sta se zleknila po zeleni, dišeči tratini.	Prijetno	ju je ogrevalo sonce, ki je bilo le še za ped	A
svetu, sam bog ve, kam. A doma je bilo vendarle	prijetno.	Lepo je pasel živino pod Poljanami, vriskal je	A
krajev in še čudovitejših časov. Res je bilo Gabu	prijetno	in vsak večer je šel brez skrbi spat ...»Kaj,	A
kjer je še gorel ogenj na ognjišču in je bilo	prijetno	toplo in svetlo.Kezovec se je zgrudil na pograd	A
»Saj vam je res sila. Mislite, da je ljudem	prijetno?	Prevzetnost taka!	A
Vsa je bila v cvetju.	Prijetno	je dišala. »Kot nevesta je,« je primerjal	A
Vesti nismo imeli nobenih. Ni	prijetno	imeti v enoti kar naprej dosti ranjencev, kajti	A
»Tisti se bodo pa privadili.« Našim ni bilo	prijetno,	da gremo iz Dolenjske. Lojze je nosil velikanski	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani