nova beseda iz Slovenije

predsednik (233.191-233.290)


sodnik ne sme biti preiskovalni sodnik. (3)      Predsednik      sodišča in preiskovalni sodnik smeta ob vsakem  S
pristojnosti preiskovalnega sodnika iz tega člena      predsednik      senata. (9) Če je na glavni obravnavi treba  S
odrejen ukrep po šestem odstavku tega člena, mora      predsednik      senata pred zaslišanjem preveriti, ali gre dejansko  S
(2) Takoj po prejemu obtožnice preizkusi      predsednik      senata, pred katerim naj bo glavna obravnava  S
katero ni bila opravljena preiskava, zahteva      predsednik      senata okrožnega sodišča odločitev senata (šesti  S
pri katerem naj bo glavna obravnava, odredi      predsednik      senata, naj ga takoj pripeljejo v te zapore  S
ga poda neupravičena oseba, zavrže s sklepom      predsednik      senata, pred katerim naj bo glavna obravnava  S
odloča senat (šesti odstavek 25. člena). (2) Če      predsednik      senata ne zavrže ugovora po prvem odstavku tega  S
pritožba. Ko postane sklep pravnomočen, poskrbi      predsednik      senata iz šestega odstavka 25. člena tega zakona  S
(2) Zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko      predsednik      senata poda le do določitve glavne obravnave  S
strinja; če take zahteve ni bilo, pa z dnem, ko je      predsednik      senata določil glavno obravnavo, oziroma, ko  S
286. člen (1)      Predsednik      senata določi z odredbo dan, uro in kraj glavne  S
odredbo dan, uro in kraj glavne obravnave. (2)      Predsednik      senata določi glavno obravnavo najkasneje v  S
katerih razlogov glavne obravnave ni določil.      Predsednik      sodišča ukrene, kar je potrebno, da se glavna  S
potrebno, da se glavna obravnava določi. (3) Če      predsednik      senata ugotovi, da so v spisih zapisniki ali  S
poslopju neprimerni za glavno obravnavo, sme      predsednik      sodišča določiti, naj bo obravnava v kakšnem  S
obrazložen predlog predsednika sodišča to dovoli      predsednik      višjega sodišča. 288. člen   S
ugovoru zoper obtožnico, razen tistih, za katere      predsednik      senata misli, da njihovo zaslišanje na glavni  S
na glavni obravnavi ponovita predloge, ki jim      predsednik      senata ni ugodil. (2) Glede vsebine vabila  S
s katerimi od predlaganih dokazov. (2) Če      predsednik      senata zavrne predlog za nove dokaze, se sme  S
predlog ponoviti med glavno obravnavo. (3)      Predsednik      senata sme tudi brez predloga strank odrediti  S
bo glavna obravnava trajala daljši čas, lahko      predsednik      senata zahteva od predsednika sodišča, naj določi  S
zasliši in po potrebi izvedenca tudi zapriseže      predsednik      senata ali sodnik, ki je član senata, ali pa  S
to mogoče. Če je obtoženec v priporu, odloči      predsednik      senata, ali je potrebna njegova navzočnost pri  S
292. člen      Predsednik      senata sme iz tehtnih razlogov na predlog strank  S
umakne obtožnico pred začetkom glavne obravnave,      predsednik      senata obvesti o tem vse, ki so bili povabljeni  S
Če oškodovanec ne nadaljuje pregona, ustavi      predsednik      senata s sklepom kazenski postopek.Ta sklep  S
Sklep o ustavitvi kazenskega postopka izda      predsednik      senata tudi, če so po pravnomočnosti obtožnice  S
skupnosti in njegovim bližnjim sorodnikom. (3)      Predsednik      senata opozori tiste, ki so navzoči na glavni  S
298. člen (1)      Predsednik,      člani senata, zapisnikar in nadomestni sodniki  S
299. člen (1)      Predsednik      senata vodi glavno obravnavo, daje besedo strankam  S
ne da bi koristilo razjasnitvi stvari. (3)      Predsednik      senata odloča o predlogih strank, če o njih  S
soglasnih predlogih strank, s katerimi se ne strinja      predsednik,      odloča senat.Senat odloča tudi o ugovorih zoper  S
dostojno obnašajo in naj ne ovirajo dela sodišča.      Predsednik      senata lahko odredi osebno preiskavo tistih  S
dovoljena slikovna snemanja. Izjemoma pa sme      predsednik      vrhovnega sodišča dovoliti tako snemanje na  S
predsednika senata glede vzdrževanja reda, ga      predsednik      senata opomni.Če opomin ne zaleže, sme senat  S
postopek. Pred koncem dokaznega postopka pokliče      predsednik      senata obtoženca in mu sporoči potek glavne  S
brez njegove navzočnosti, sodbo pa mu naznani      predsednik      ali sodnik, ki je član senata, v navzočnosti  S
(5) Če moti red državni tožilec, obvesti      predsednik      senata o tem pristojnega državnega tožilca,  S
dejanje ne more soditi takoj. V takem primeru sme      predsednik      senata odrediti, naj se o izpovedbi priče oziroma  S
305. člen      Predsednik      senata začne zasedanje in naznani predmet glavne  S
državni tožilec, se glavna obravnava preloži,      predsednik      senata pa o tem obvesti višjega državnega tožilca  S
svoj izostanek, preden ga privedejo, prekliče      predsednik      senata odredbo o privedbi. (2) Če se obtoženec  S
opravlja pred istim senatom, se nadaljuje,      predsednik      senata pa na kratko pove potek prejšnje glavne  S
primerov, ki so posebej določeni v tem zakonu, sme      predsednik      senata prekiniti glavno obravnavo za odmor ali  S
vsebina vsega poteka glavne obravnave. (2)      Predsednik      senata lahko odredi, da se ves potek glavne  S
prepišejo, pregledajo in priložijo zapisniku. (3)      Predsednik      senata lahko odredi zvočno ali slikovno snemanje  S
uporabljajo določbe 84. člena tega zakona. (4)      Predsednik      senata lahko na predlog strank ali po uradni  S
zapisnik dobesedno vpiše kakšna izjava, sme      predsednik      senata odrediti, da se ta del zapisnika takoj  S
biti končan na koncu zasedanja. Podpišeta ga      predsednik      senata in zapisnikar. (2) Stranke imajo pravico  S
drugih očitnih napak v pisanju sme odrediti      predsednik      senata na predlog stranke ali zaslišanca ali  S
posamezni predlogi in pripombe niso bili sprejeti.      Predsednik      senata in zapisnikar podpišeta tudi nadaljevanje  S
kaj so predlagale stranke in kaj je odločil      predsednik      senata ali senat, kateri dokazi so bili izvedeni  S
obravnavi izključena, se mora navesti, da je      predsednik      senata opozoril navzoče na posledice, če bi  S
njihovih prejšnjih izpovedb. Na zahtevo stranke      predsednik      senata odredi, da se deloma ali v celoti prebere  S
318. člen Ko      predsednik      senata ugotovi, da so prišli na glavno obravnavo  S
bo o teh vprašanjih odločil pozneje, pokliče      predsednik      senata obtoženca in zahteva od njega osebne  S
Po ugotovitvi obtoženčeve istovetnosti napoti      predsednik      senata priče in izvedence na kraj, ki je zanje  S
pokličejo k zasliševanju. Če je potrebno, lahko      predsednik      senata pridrži izvedence, da spremljajo potek  S
priglasil svojega premoženjskopravnega zahtevka, ga      predsednik      senata pouči, da lahko poda predlog za uveljavitev  S
ju ni dopustno odstraniti z zasedanja. (4)      Predsednik      senata sme odrediti, kar je potrebno, da prepreči  S
320. člen      Predsednik      senata opozori obtoženca, naj pazljivo spremlja  S
zahtevek; če ni navzoč, pa prebere njegov predlog      predsednik      senata. (4) Predsednik senata vpraša obtoženca  S
prebere njegov predlog predsednik senata. (4)      Predsednik      senata vpraša obtoženca, ali je razumel obtožbo  S
razumel obtožbo. Če obtoženec ni razumel obtožbe,      predsednik      senata pozove tožilca, da mu razloži vsebino  S
obtožnice tako, da jo najlažje razume. (5)      Predsednik      senata pouči obtoženca po tretjem odstavku 5  S
Ko obramba zavzame svoje stališče do obtožbe,      predsednik      senata vpraša obtoženca, ali se želi zagovarjati  S
izpovedbo, se mu lahko postavijo vprašanja.      Predsednik      senata pozove najprej tožilca, nato pa zagovornika  S
vprašanja le z dovoljenjem predsednika senata. (3)      Predsednik      senata prepove vprašanje ali odgovor na že postavljeno  S
dovoljeno (228. člen) ali če ni v zvezi z zadevo. Če      predsednik      senata prepove kakšno vprašanje ali odgovor  S
zahtevati, naj o tem odloči senat. (4) Ko      predsednik      senata ugotovi, da tožilec, zagovornik in druge  S
člani senata. (5) Po končanem zaslišanju mora      predsednik      senata obtoženca vprašati, če želi še kaj povedati  S
odgovarjati na posamezna vprašanja, prebere      predsednik      senata njegovo prejšnjo izpovedbo ali del te  S
prejšnjo izpovedbo, ga tožilec, zagovornik ali      predsednik      senata lahko opozorijo na spremembo in vprašajo  S
zakaj sedaj izpoveduje drugače; po potrebi pa      predsednik      senata prebere njegovo prejšnjo izpovedbo ali  S
obtožencev. Po vsakem zasliševanju seznani      predsednik      senata zaslišanca z izpovedbami prej zaslišanih  S
o isti okoliščini med seboj razlikujejo, sme      predsednik      senata soobtožence soočiti. 327. člen   S
postavljati soobtožencu oziroma priči vprašanja,      predsednik      senata pa ga vpraša, ali ima kaj pripomniti  S
Dokazi se sprejemajo v tistem redu, ki ga določi      predsednik      senata.Praviloma se najprej izvedejo dokazi  S
smejo pa tudi ponoviti tiste predloge, ki jih je      predsednik      senata ali senat prej zavrnil. (5) Senat sme  S
332. člen Pred zaslišanjem opomni      predsednik      senata pričo, da mora povedati sodišču vse,  S
333. člen (1) Pred zaslišanjem opomni      predsednik      senata izvedenca, da mora dati izvid in mnenje  S
odstavka 324. člena tega zakona, na koncu pa še      predsednik      senata in člani senata.Če je bila izvedba dokaza  S
uradni dolžnosti, postavlja vprašanja najprej      predsednik      senata in člani senata, nato tožilec, obramba  S
izvedencem le z dovoljenjem predsednika senata. (2)      Predsednik      prepove vprašanje ali odgovor na že postavljeno  S
228. člen) ali če ni v zvezi z zadevo. Če      predsednik      senata prepove določeno vprašanje ali odgovor  S
spominja, ali če spremeni svojo izpovedbo, ga      predsednik      senata ali stranke opozorijo na prejšnjo izpovedbo  S
zakaj sedaj izpoveduje drugače; po potrebi pa      predsednik      senata prebere njegovo prejšnjo izpovedbo ali  S
izvedenci ostanejo v sodni dvorani, razen če jih      predsednik      senata po zaslišanju strank odpusti ali če odredi  S
naj se začasno odstranijo iz dvorane. (2)      Predsednik      sme po predlogu strank ali po uradni dolžnosti  S
odrediti, naj ga zunaj glavne obravnave zasliši      predsednik      senata ali sodnik, ki je član senata, ali naj  S
rekonstrukcijo zunaj glavne obravnave, ju opravi      predsednik      senata ali sodnik, ki je član senata. (3) Strank  S
vsakega zapisnika ali drugega pisanja vpraša      predsednik      senata stranke in oškodovanca, ali imajo kaj  S
člen (1) Po končanem dokaznem postopku vpraša      predsednik      senata stranke in oškodovanca, ali imajo kakšne  S
spozna, da je stanje stvari razjasnjeno, naznani      predsednik,      da je dokazni postopek končan. 8.  S
346. člen Po končanem dokaznem postopku da      predsednik      senata besedo strankam, oškodovancu in zagovorniku  S
strank se ne sme omejiti na določen čas. (2)      Predsednik      senata sme po poprejšnjem opominu ustaviti tistega  S
o glavni obravnavi se mora navesti, da ga je      predsednik      ustavil in zakaj ga je ustavil. (3) Kadar zastop  S
govorili. (4) Po vseh končanih govorih mora      predsednik      senata vprašati, ali želi še kdo kaj povedati  S
bilo treba izvesti še kakšne dokaze, naznani      predsednik      senata, da je glavna obravnava končana. (2  S

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  232.691 232.791 232.891 232.991 233.091 233.191 233.291 233.391 233.491 233.591 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA