nova beseda iz Slovenije
preveč na dlani. "Lahko gre sama, saj še ni | pozno, | " je odgovorila in se tudi že zavedala, da njen | A |
DUŠA KAJ ŽELIŠ Ko se je Jetržnikov Jura | pozno | vračal domov, je bila povsod okoli svetla noč | A |
bil nedavno prebran na Radiu Slovenija; zgodba | POZNO | JE ŽE je bila lani uvrščena v izbor prispevkov | A |
KOSTANJI Bilo je | pozno | popoldne. Sedela sem na verandi svojega zgodnjeg | A |
POZNO | JE ŽE Pozna je ura, in pozno je v mojem življenju | A | |
POZNO JE ŽE Pozna je ura, in | pozno | je v mojem življenju. Ležim v Domu za ostarele | A |
naši veliki, razčeperjeni koklji podobni hiši, | pozno | zvečer sedeli mama in njena stara vrstnica, | A |
Sama vem. | Pozno | je že. | A |
že začela čakati in se zanašati nanj; da sem | pozno | zvečer, ko je vse potihnilo in je tudi mene | A |
z njimi. Čisto malo, previdno jo bo zalila | pozno | zvečer, je sklenila pri sebi, potem je, sprijaznjena | A |
nehote vprašala, na koga se nanaša ta množina. » | Pozno | si se spomnil! ...Imamo, imamo,« je odvrnila Katarina | A |
Ko bi vsaj brž odšli domov, saj je že strašno | pozno | in vsega je bilo tako ali tako že preveč!'Nikakor | A |
počasi in čisto potihem. Vrnila se bom bolj | pozno | popoldne, tako da boš imela mir.« »Prav, Veronika | A |
Ni ga še. Saj še ni tako | pozno. | Kdo ve, kaj ga je zadržalo! | A |
Samo meni se je zdelo, da hodimo drugod ...« » | Pozno | je že,« je rekla teta. »Midva bi zdaj šla domov | A |
perilo. Prehitel me je čas, po navadi še ni tako | pozno | in vajena sem delati vse po vrsti - sistematično | A |
No, zdaj pa malo bolj v miru, saj še ni tako | pozno, | " je bleknil Primož in si mazal kruh, kakor da | A |
utrdiš s pijačo. In ker je večinoma ali precej | pozno | ali precej zgodaj, se počiš spat, in pika.« | A |
priznati, da si mi delala krivico. Poglej, kako | pozno | je že, in ob pol šestih moram biti že spet pri | A |
jedi in se opravičeval, češ da je zajtrkoval | pozno | in obilno, pa da so naše porcije kratko malo | A |
sence, trepetajoče v nemiru nočnih vetrov. » | Pozno | je že, gospod učitelj,« se je spomnil Gradnik | A |
poljubila na čelo. »Tako, zdaj pa urno spat, | pozno | je že in jutri moramo zgodaj na noge!« | A |
občudovati žilavega moža, ki si je razmeroma | pozno, | a s toliko večjim pogumom daleč v odljudni goščavi | A |
pijano nadlego. Precej osorno je menil, da je že | pozno | in da gre spat.Luka je takoj plačal, ostanka | A |
da so dvignile glave. »Zakaj se vračaš tako | pozno? | « je ponovil Hojan z ostrejšim glasom. | A |
kakega prigrizka, morda zato, ker je bilo že | pozno | ali pa nemara na tej domačiji nasploh niso radi | A |
njegove načrte. Nekega večera, ko je bil dokaj | pozno | prignal čredo domov ter je sam, v svoje misli | A |
Saj vem, kako je oboževal svojega očeta ...« | Pozno | zvečer so se prijatelji razšli, pred odhodom | A |
prijetni počitek in trenutno razpoloženje. | Pozno | v noč sta se poslovila z obljubo, da si bosta | A |
/ stran 262 . / Zdaj pa pojdi, Aleš, zakaj | pozno | je že v noč in meni je tako bridko pri srcu | A |
prislonjene in da hodi nekdo po cerkvi. ”Ni še | pozno! | “ je pomislil.”Pred pol ure šele je odzvonilo | A |
strani, kadar je zaplesala senca ob vozu ... VI | Pozno | je že bilo, zvezde so že sijale, ko je potrkal | A |
čuti izza tesno zagrnjenih oken; samo časih, | pozno | na večer, zašumi nenavadno življenje v prostrani | A |
Soseda je zaprla molitvenik in je vzdihnila. ” | Pozno | je že; nočí se.Nič si ne delaj skrbi, Lužarica | A |
olja v kozarec in je otrnil plamen. ”Ali je že | pozno, | Šimen?“ ”Ni še pozno, ampak noč je zunaj | A |
”Ali je že pozno, Šimen?“ ”Ni še | pozno, | ampak noč je zunaj; ni bilo dneva danes.Še jutri | A |
”Kam pa se ti mudi, Šimen? Saj ni še | pozno, | nikar še ne hodi spat.“ ”Na peč ležem, zaspal | A |
ali kaj se je peljal obhajat. Kaj pa ti tako | pozno? | Stopi no malo v kuhinjo, da se ogreješ.“ | A |
Kaj pa prenašaš ob tem času? | Pozno | je že.“ ”Človeka prenašam, le na stežaj odpri | A |
sreče. Prišel sem k tebi tisti večer in sem ti | pozno | v noč razlagal svoj paradiž; nazadnje si me | A |
IV | Pozno | v noč so sedeli tovariši za mizo.Z modrimi in | A |
Majarjev štacunar na Vasi. Vračal se je domu | pozno | na večer, kajti treba ga je bilo popiti par | A |
Pa res je moralo biti kaj posebnega, ko tako | pozno | prihajaš.“ ”Kaj posebnega? | A |
prodajanju kakšna nerodnost. Jože je prišel domu | pozno, | slabe volje in na pol vinjen. ”Ali je bilo | A |
potrta, Veján pa je ostal čisto miren. Drugi dan | pozno | na večer je prišel domú Vejánov France, ostal | A |
nemi tovariš. Sinoči sem se vračal domov že | pozno | pod mrak in v samoti se mi je pridružil.Zelo | A |
raztrganimi, trudnimi snežinkami. Bilo je že precej | pozno | popoludne, sredi decembra.Nebo je postajalo | A |
zjutraj je hodila v delavnico in se je vračala | pozno | na véčer.Nekoč ji je bilo slabo, ostala je doma | A |
velika zmota, ki sem jo opazil strahoma tako | pozno, | skoro že prepozno.Dolgo vrsto let sem vam pripovedov | A |
Ne maram nič vedeti, kako ti je pri srcu ... | Pozno | je že, strah te bo domu ...“ Vstala sem in | A |
Sprehajala sva se po vrtu, v senci jablan. | Pozno | je že bilo, davno je že odbila polnoč, rosa | A |
”Ali te motim? | Pozno | je že.“ Nasmehnila se je, toda nasmeh ni | A |
in vroč ter je videl, da stoji sredi izbe. | Pozno | je že bilo, svetilka je gorela.Pred svetilko | A |
Tja bi šel človek, tja daleč za soncem... | Pozno | je že bilo, hitel je po stopnicah navzgor. | A |
pred cerkvijo mu je prišel naproti cerkovnik. » | Pozno | si zvonil!Kaj pa si počel tako dolgo tam gori | A |
napravila, da bi zaprla štacuno, ker je bilo že | pozno | in je občinski sluga že prižigal petrolejno | A |
spoznal ga je tudi učitelj. »He, kaj pa ti tako | pozno? | Zakaj se ne odkriješ?« | A |
»Kaj ne greš? | Pozno | je že.« »Zbogom, mati.« | A |
hiši se je plazila zmerom više; bilo je pač že | pozno | popoldne in zdavnaj že je bilo odzvonilo k litanijam | A |
govorila, kakor sta govorila časih, ko sta bdela | pozno | v noč in je bilo srce obema polno upanja. | A |
sunkoma ter pobegnila v izbo. Luščili smo še | pozno | v noč, beseda pa ni marala več gladko iz ust | A |
pozdravlja iz smehljajoče daljave; v pusto, | pozno | jesen, pod mrzlimi vetrovi in meglami vzdihujočo | A |
sonce - in jaz bom relief med reliefi. * | Pozno | pod noč sem sameval v dremotni kavarni; le dvoje | A |
Nič ne bom sedel, nič ne bom počival, zakaj | pozno | je že in truden sem! -Po svetu sem romal, od | A |
stokajoče, kakor rožni venec v temni cerkvi, | pozno | v noč, pred polrazsvetljenim oltarjem. Stene | A |
režejo v meso z ostrim nožem... Tina je zaspala | pozno | in je kričala v spanju.Ko se je vzbudila, je | A |
glave - izginilo je vse in vzbudila se je šele | pozno | v noč; bilo ji je težko in slabo in iskala je | A |
stanovalo v tistih dveh sobah; prihajali so | pozno | na večer spat, ali predno so zaspali, so še | A |
mnogokdaj . / . / stran 67 . / in nekoč so nesli | pozno | ponoči iz sobe pijanega človeka, ki je bil ranjen | A |
hiši - so napravili lep večer, jedli so in pili | pozno | v noč, godli so na harmoniko in plesali.Pila | A |
je gledala in se je smejala. Ko je bilo že | pozno, | so objemali mater vsi po vrsti in so jo poljubovali | A |
tudi zdravnik je prišel, nepokoj in hrup je bil | pozno | v noč...Franč se je vrnil čez nekaj tednov, očeta | A |
zabolelo... Dà, tam na mizi gori svetilka zaspano, | pozno | je že, morda že polnoči.Na postelji, v mraku | A |
zofi in bi ne mogla zaspati in bi poslušala | pozno | v jutro, kako bi zavzdihnilo, zaihtelo zamolklo | A |
nedeljah zvečer je bilo vino na mizi in ko je bilo | pozno, | je kuhala mati čaj in potem je šla z gospodom | A |
soncem, sredi prostranega vrta. Šepetale so | pozno | v noč o pravljiči, ki se uresniči, in sanjale | A |
sem preživel takrat. Klatil sem se po mestu | pozno | v mrak, ni me trpelo domá, ne v gostilnici. | A |
še godilo, več ne vem. Vzdramil sem se šele | pozno | pod noč in hudó me je bolela glava; otipal sem | A |
Ljubljane proti domu. Pred božičem je bilo, že | pozno | na večer.Iz nizkega, sivega neba je rosil dež | A |
”Zdaj?“ se je začudil. ”Malo | pozno | je!“ Pogledal sem na uro. | A |
oslužavat; odhajala je zgodaj ter se vračala | pozno | na večer. Kadar se je vrnila mati, se je vzbudilo | A |
zadregi. Krčmar je prihajal in odhajal, pila sv | pozno | v noč in vino naju je razgrelo.Anastaziju je | A |
potreseni s pepelom cigaret. Bilo je že precej | pozno | na večer.Zrak je postajal gost in meglen, luči | A |
ljubiti. Jaz se tresem, kakor da bi bilo že | pozno, | kakor da bi že prihajali póme, kakor da bi gledalo | A |
čustvu, kakor ga začuti človek, kadar popije | pozno | na večer dve čaši čaja in se zagleda s široko | A |
se natanko spominjam nanj. Vstal sem precej | pozno, | neprespan, zlovoljen in izmučen od skrbi.Od | A |
solzo jo blagoslovi Bog na vseh potih! Tudi še | pozno | pred poldnevom, ko je bila že vsa izba v sončni | A |
jesenskega dežja. Zdi se mi, da je bilo že precej | pozno | po polnoči.Zaprl sem okno, spustil rulete ter | A |
Srečal sem jo malokdaj; časih, kadar sem prišel | pozno | domov, sem videl v predsobi skozi priprta vrata | A |
prvikrat v svojem novem stanovanju, sem bedel | pozno | v noč, dasi sem bil jako utrujen.Prihajale so | A |
. / stran 14 . / Zdi se mi, da je bilo že | pozno | proti jutru, ko sem se nenadoma prebudil.Glava | A |
zaljubljen v Matildo. Šel sem skozi predmestje | pozno | o mraku in takrat sem jo zagledal v luči obcestne | A |
nemirno in mrzel pot mi pride na čelo... Bilo je že | pozno | in samo tu pa tam se je zgenilo dvoje zaljubljencev | A |
hotel ubraniti. ”Kaj delate tod okoli tako | pozno? | To skoro ni dostojno poštenega človeka. | A |
naravnost pred stanovanje Matilde. Ni bilo | pozno, | a čula je samo še ona sama.Soba je bila predeljena | A |
je uvaževanja vredna... Kako to, da čitaš tako | pozno? | “ Prijel sem njeno roko, bila je tenka in bela | A |
JURE I | Pozno | v mrak je že bilo, ko se je voz prizibal do | A |
glavo in je zahvalil Boga, kajti lačen je bil. | Pozno | na večer se je vračal domov, truden, poln sramu | A |
bolj veseli, nego pojdemo.“ Čakali so na očeta | pozno | v noč; govorili so tiho, da bi ne vzdramili | A |
dosegli dolgi prsti. -- Kaj bi mi, siromaku, to | pozno | spoznanje?Star sem in privadil sem se romanju | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |