posest (201-300)

gospodarsko najpomembnejša goriška furlanska	posest	- zaokrožen teritorij ob spodnjem toku Tilmenta	C
obračun. Na lokalnem nivoju se je komorna	posest	delila v urade, ki so bili glede na prevladujočo	C
RAZVOJ Freisinška škofija je svojo gorenjsko	posest	dobila z več cesarskimi podelitvami med letoma	C
gospostev. Vse darovnice, ki so škofiji prinašale	posest	na Gorenjskem (junija 973 Selško dolino in vzhodni	C
podelitve naslanjale neposredno na že pridobljeno	posest.	V takih okoliščinah freisinškim škofom ni bilo	C
kakih 500 km2. Izjema je bila le dislocirana	posest	okoli Dovjega, ki sta jo od ostale posesti ločila	C
izkazuje le 2,2%, tisti iz 1501 pa 3,9%. Obsežna	posest	je terjala dobro razvit upravni sistem.Načeloval	C
gibali med 10 in 13 gld in 24 do 44 modiji ovsa.	POSEST	KRŠKE ŠKOFIJE V MARKI A) TERITORIALNO-POSESTNI	C
Njegov sin je leta 1016 najprej pridobil obsežno	posest	med Savo in Savinjo, kjer so med drugim nastala	C
Frideriku Abrecherju, in vicedomu za celjsko	posest,	Juriju Dienstlu, že marca pa je gospostvo Kunšperk	C
tem ubadal škof Konrad II., ki mu je leta 1344	posest	uspelo pridobiti nazaj, hkrati pa je moral kapitlju	C
iz zastave to in ostalo zastavljeno menzalno	posest	(mdr. tudi trg in grad Mokronog).Na pred časom	C
Kynnbergerjeva (1425-1444) in Hundlerjeva (1425-1445)	posest,	Krenova huba, odkupljena od nekega Schenka	C
Schenka (1432-1439), ter nekdanja Khleblova	posest	(1467-1472); v Lušperku Herrgotova huba (1425	C
Lušperku Herrgotova huba (1425-1440), v Mokronogu	posest,	kupljena od pleterskega in grebinjskega samostana	C
rezultatu verjetno prispevali razmeroma obsežna	posest	in visok donos na posestno enoto ter ugodno	C
Pri tem se lahko opiramo na dve dejstvi: -	Posest,	ki je leta 1140 pripadla novoustanovljenemu	C
Tolminskem - pravzaprav gre za koncentrirano	posest	v vaseh Budrio in Kojca - ter urad Poreber v	C
obsegal 35 hub, po drugi strani pa omenjajo npr.	posest	v Železni Kapli in Planini (Montpreis), ki je	C
drugega izpričanega donosa (l. 1387) samostanska	posest	praktično že zaokrožena.Dokončno se je izoblikoval	C
in dve valjalnici blaga (TAB. 38). TAB. 38.	Posest	gospostva Gornji Grad v 15. stoletju (uradi	C
trije segmenti: urbarialni uradi, desetine in	posest	inkorporiranih župnij, pri čemer sta prva dva	C
dohodka desetinsko žito (436 mark ali 31%).	Posest	pripadajočih župnij, 15 po številu, je s 115	C
pa neki Stetnar, oba očitno nekakšna sla.	Posest	ljubljanskega stolnega kapitlja A) TERITORIALNO	C
Šentjernej in Sv. Nikolaj v predmestju Beljaka.	Posest	teh župnij je - skupaj z odvetščino gornjegrajskega	C
kapiteljskega gospostva. Kdaj točno je bila omenjena	posest	konsolidirana, je težko reči; vsekakor je treba	C
še leta 1469 ni fizično prešla v kapiteljsko	posest.	Spori s salzburško škofijo glede župnije sv.	C
pokazala, da sestavljata urbarialna in desetinska	posest	dva med seboj dokaj ostro ločena prostorska	C
vsaksebi ležeča zemljiška kompleksa, ampak za	posest,	ki je ločeno nastala oz. nastajala v mejah dveh	C
pripadali povsem različnim sferam. Desetinska	posest	je ležala izključno v okviru župnijskih meja	C
obeh tipov posesti povsem jasna. Urbarialna	posest	župnije načeloma ni segala na ozemlje radeško	C
okvir župnije Svibno; prav tako pa desetinska	posest	ni prekoračila župnijske meje na jugu, preko	C
Vsekakor je cerkev že v začetku morala imeti neko	posest	za vzdrževanje enega ali več duhovnikov, vendar	C
župnijske roke; dejstvo, da je vsa urbarialna farna	posest	izvirala iz svibenskega gospostva, navaja na	C
istoimenskemu gospostvu. Nasprotno bi morala biti	posest	na JZ, ki sega preko župnijskih meja, pridobljena	C
posamične desetine, manjšo raztreseno hubno	posest,	mlin in kopališče v Ljubljani, neko hišo na	C
40), nekaj njiv ter kakih 30 vrtov. TAB. 40.	Posest	gospostva ljubljanskega stolnega kapitlja v	C
kopališki mojster (walneator). Za ostalo drobno	posest	pa ni razbrati kakih posebnih organizacijskih	C
letno slabih 650 mark ß, od tega skoraj 80%	posest	inkorporiranih župnij, ki je s 522 markami letnega	C
GRAF. 57), medtem ko je bila ostala nadarbinska	posest	večinoma namenjena vzdrževanju vikarja in ostalih	C
več kot 11% letnega prihodka (pri čemer hubna	posest	le 1,5%).Ostala drobna posest (njive, vrtovi	C
pri čemer hubna posest le 1,5%). Ostala drobna	posest	(njive, vrtovi itd.) je kanonikom prinašala	C
gotovini, kar pa še ne pomeni, da je bila vsa	posest	obremenjena le z denarno rento.To lahko z veliko	C
agrarne produkcije. Poleg tega so se na zemljiško	posest	vezali tudi nekateri izredni prihodki, izvirajoči	C
ponekod že zabrisana. Tako npr. davka na zemljiško	posest	obračuni za večino deželnoknežjih uradov na	C
povsem samostojen in je vključeval tudi zemljiško	posest,	npr. Kostanjevica in Kamnik). 5) Mitnina.	C
odpade pretežni delež na obdavčeno zemljiško	posest	in da igra mestni oz. trški davek le obrobno	C
obrobno vlogo (v letih 1422-1423: Pliberk - zemlj.	posest	100 lbW, mesto 16 lbW; Guštanj - zemlj. posest	C
posest 100 lbW, mesto 16 lbW; Guštanj - zemlj.	posest	72 lbW, trg 16 lbW; Črna - zemlj. posest 60	C
zemlj. posest 72 lbW, trg 16 lbW; Črna - zemlj.	posest	60 lbW; Železna Kapla - zemlj. posest 36 lbW	C
zemlj. posest 60 lbW; Železna Kapla - zemlj.	posest	36 lbW, trg 24 lbW).V oči bode tudi za kranjske	C
ponekod celo močno presega cenzus za določeno	posest.	Ker se pojavljajo identični zneski v dveh zaporednih	C
na kamniškem primeru, je bila tod zemljiška	posest	dokaj enakomerno razdeljena med oba urada, medtem	C
iz agrarnega sektorja kranjska deželnoknežja	posest	(v tridesetih in štiridesetih letih 15. stoletja	C
upravnimi središči: habsburška deželnoknežja	posest	na Kranjskem in v Istri (16 enot) 81,5% ter	C
Pliberk (4 enote) 81%; goriška deželnoknežja	posest	na Goriškem in v Furlaniji (7 enot) 49%, kar	C
kar polovica izdatkov ostaja nerazporejenih;	posest	krške škofije v Marki (7 enot) 50,5%.Nekoliko	C
izjemoma omenjajo v oprijemljivi višini (krška	posest	6,5%), podobno velja za dotacije cerkvam (kranjska	C
za dotacije cerkvam (kranjska deželnoknežja	posest	2%, ljubljanski kapitelj 5%), kar v splošnem	C
nasprotnem polu je stala goriška deželnoknežja	posest,	kjer je že sicer visok odstotek naturalnih prihodkov	C
enoletnih obračunih (habsburška in goriška d. k.	posest)	ter pri mejnih obračunih v prekinjenih serijah	C
1485-1487, 1489-1490 in 1493-1500), ter krška	posest	v Marki s petdesetletno serijo obračunov iz	C
spremstva ali pa vojaških posadk. 2) KRŠKA	POSEST	V MARKI Prihodki.	C
oziroma so bili v nekaterih primerih odkupljeni.	Posest	je bila s tem reinkorporirana v sklop gospostev	C
primerih, ko je gospostvo zajemalo tudi neobdelano	posest	oziroma ko so si nekatere pravice na posameznih	C
Med obravnavanimi prednjači deželnoknežja	posest	na Kranjskem, če seveda upoštevamo njen maksimalni	C
poudariti, da je neposredno upravljana habsburška	posest	v tej deželi močno nihala in se je še ob koncu	C
gospostvo Svibno (po letu 1397). Vso ostalo	posest	so bremenili fevdi ali zastave; precejšen del	C
stoletja. Podobno velja za habsburško koroško	posest,	kjer je po velikosti daleč prednjačilo tu obravnavano	C
ustreznih podatkov. Druga najobsežnejša je bila	posest	freisinških škofov na Kranjskem.Gospostvi Škofja	C
ljubljansko škofijsko gospostvo Gornji Grad (972 hub),	posest	ljubljanskega stolnega kapitlja pa lahko ocenimo	C
enot, pri čemer sta urbarialna in desetinska	posest	(slednja je močno prevladovala) upoštevani enotno	C
Povsem drugačno stanje je vladalo na Dolenjskem;	posest	je bila tu razdrobljena in tudi sicer nestanovitna	C
Savinjske in Zadrečke doline), medtem ko je bila	posest	mlajših uradov bolj razkropljena.Tudi posest	C
posest mlajših uradov bolj razkropljena. Tudi	posest	krške škofije v Marki, sicer razdeljena na samostojna	C
posesti (Škofja Loka). V primerih, ko je bila	posest	nekega zemljiškega gospoda v določeni regiji	C
v obliki manjših gospostev (krška škofijska	posest	v Marki).Uprava teh gospostev je bila praviloma	C
značilnosti: Kranjska deželnoknežja (habsburška)	posest:	donos v tridesetih in štiridesetih letih 15	C
delež dobička 63%. Goriška deželnoknežja	posest	na Goriškem: donos ob koncu 14. stoletja 2282	C
izražena okvirno, 615 hub - delež dobička 72%.	Posest	freisinške škofije na Kranjskem: donos ob koncu	C
izračunati naslednje vrednosti: goriška deželnoknežja	posest	2 m 22 ß, kranjska deželnoknežja posest 1 m	C
deželnoknežja posest 2 m 22 ß, kranjska deželnoknežja	posest	1 m 76 ß, gornjegrajsko gospostvo 1 m 58 ß,	C
gornjegrajsko gospostvo 1 m 58 ß, krška škofijska	posest	v Marki 1 m 49 ß in freisinška škofijska posest	C
posest v Marki 1 m 49 ß in freisinška škofijska	posest	na Kranjskem 1 m 24 ß. Vrednosti so izračunane	C
reprezentativen. Gre namreč za pretežno agrarno	posest;	donos urbanih naselij je bil skoraj zanemarljiv	C
5-krat več kot celotna koroška deželnoknežja	posest	ali okoli 9% donosa deželnoknežjih gospostev	C
priključenimi gospostvi), vendar je bila tu	posest	pod neposredno upravo deželnega kneza neprimerno	C
je bila na Bavarskem deželnoknežja urbarialna	posest	razdeljena v urade, ki so se delili glede na	C
kaščni uradi (obsegali so izključno urbarialno	posest)	praviloma ločeni od "oskrbniških" oz. od uradov	C
kaščne urade oz. gospostva razdeljena zemljiška	posest.	V najdonosnejšem regionalnem uradu Landshut je	C
bila temelj deželnoknežjih prihodkov zemljiška	posest,	opazen delež pa je prispevala tudi (predvsem	C
posesti, ki so se nahajale zunaj škofijskih meja.	Posest	v Spodnji Avstriji je glede na povprečje iz	C
dohodka, ki ga je krški škofiji prinašala njena	posest	v Marki.Kolikor je moč sklepati na podlagi Wiessnerj	C
monografiji o xantenskem zemljiškem gospostvu.	Posest	kletarskega urada je obsegala okrog 995 posestnih	C
In to so kamnšk meščani."	Posest	mesta je bila leta 1788 vpisana na 194 upravičencev	C
someščanov, temveč so morali imeti tudi določeno	posest.	Svetovalci in odborniki so bili meščani, ki so	C
habsburški podaniki. V začetku 14. stoletja so svojo	posest	predali Habsburžanom in jo ponovno dobili v	C
nasledila Ulrik I. in Herman II. Čez njihovo	posest	je šla važna prometna pot z juga proti Srednji	C
absolutni vladar. Gospodarsko je pojmoval celjsko	posest	kot prehodno ozemlje iz Benečije v Avstrijo	C
3.1.2. Grofje Celjski in njihova	posest	Rod celjskih grofov je sprva živel na gradu	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani