nova beseda iz Slovenije
TEREZA: Kateri Robêr? GABRIJELA: No, francoski | poročnik, | ki stanuje pri nas! TEREZA: Gladek in zapet | A |
neutegoma dobil ukaz. TONE Dober dan, gospod | poročnik. | MENTEJ Ja. Tone. | A |
META Veronikina služabnica STREŽAJI VITEZI | POROČNIK | PREDSEDNIK SODIŠČA SODNIKI ZAGOVORNIK LJUDSTVO | A |
po strežaju. OSMI PRIZOR Herman, potem | poročnik, | kasneje vitezi HERMAN Dolgo bi tega gladkega | A |
sin Celjan ne bil in še mladenič golobrad. | POROČNIK | Čast vam gospod, jaz prinašam ... HERMAN Slabih | A |
sem slišal že dovolj, povedi kaj veselega. | POROČNIK | Bog mi pomagaj, vesela ni novost, ki vam jo | A |
HERMAN Kaj je, govori! | POROČNIK | Nerad sem jaz nositelj nje. HERMAN Kaj imaš | A |
Od kod prihajaš? | POROČNIK | Iz Radovljice. HERMAN Kaj dela moj sin Herman | A |
On je pač zdrav? | POROČNIK | On je mrtev.S konja je padel in se ubil. | A |
Odmakne se in pade na stol. | POROČNIK | Žal mi je, da sem vam moral jaz prinesti žalostno | A |
Naslednik namesto Fridriha, mrtev! | POROČNIK | Berite pismo. PRVI VITEZ Kaži. | A |
je sredi snežne beline nepremično stal nemški | poročnik. | Bil je zelo dolg in suh. | A |
stopi bivši belogardist Narte, zdaj domobranski | poročnik, | in oholo krene proti izhodu. »Kam pa | A |
preživlja z njimi, tudi kakšno kočo ali hlev, | poročnik | dobi samo dve kravi, navaden vojak gre lahko | A |
skladiščem je neki oficir, mislim, da je bil | poročnik, | vojaku prisolil klofuto.To me je močno prizadelo | A |
približno trideset, svetila jim je bleda luna. | Poročnik, | ki jih je vodil, je bil zmeden, ni vedel, kaj | A |
Ljubljano ali Zagreb; tam bi z njimi lažje opravili. | Poročnik | ni bil zagret za to misel - zdelo se mu je škoda | A |
zaradi strahu čedalje bolj pogumne borce pomiril | poročnik | Franko, ki je prav tako vpil, naj prenehajo | A |
častniki VIS‐a, ki so skrbeli za njuno varnost. | Poročnik, | ki je postavil barikado, je imel ukaz, naj zavlačuje | A |
Zagreb, malo preden mu je potrpljenje pošlo, je | poročnik, | ki se je skliceval na svojo nekompetentnost | A |
starejši vodnik, poveljnik sosednje stražnice in | poročnik, | poveljnik čete, torej petih stražnic.Oba sta | A |
trajalo skoraj pol ure, potem pa so prišli ven in | poročnik | jim je, kot bi bili debilčki, ki nimajo pojma | A |
poveljstvo nad njegovo stražnico pa bo prevzel sam, | poročnik. | Zastavnik je odšel domov, pospremljen s tihimi | A |
v življenju še ni streljal na nikogar in če | poročnik, | preden so šli v boj, ne bi imel tako globokega | A |
pa bo katastrofa... Nenadoma je začutil moč in | poročnik | mu je ohrabrujoče prikimal in se pomaknil naprej | A |
tovarišem, poročniku? Ozrl se je prek rame; tudi | poročnik | beži.Ni vedel, kam naj teče. | A |
Zadnji je pritekel v gozd z redkimi drevesi | poročnik. | Sopihajoč in kašljajoč je vneto in z zanimanjem | A |
Pokonci, pokonci, na noge!« je kot brez glave vpil | poročnik | in jih vlekel za poletne srajce ali oprtnike | A |
Madona, kaj še ne bo konec?! | Poročnik | jih je z vpitjem in brcami spet spravljal pokonci | A |
položaj, so bili menda povsem ravnodušni, le | poročnik | si je oddahnil.Letalo je priletelo iz take smeri | A |
uporabnega in enega neuporabnega,« mu je povedal | poročnik. | »Izstreliti!« | A |
roko in popustil pod težo argumentov. Če ga | poročnik | ne bi rešil, bi se načelnik iz zadrege najverjetneje | A |
se jim pridružili še štirje vojaki vozniki. | Poročnik | se je odločil, da se bodo premaknili bližje | A |
tanke, da bi jih lahko prebil z nožem. Zdravnik, | poročnik | po činu, je molčal in mirno stal pred vrati | A |
malo prostora, kljub šestim zasilnim posteljam; | poročnik | je nenadoma, še pod vtisom pravkar videnega | A |
polni bojni opremi, s čelado na glavi, prinorel | poročnik. | S kampanjolo je pridivjal na dvorišče, da so | A |
da mora pobegniti... Ni minila niti ura, kar je | poročnik | bil pri njih, ko je prek UKT postaje zaslišal | A |
se bodo na poveljstvu dogovorili kaj in kako, | poročnik | pa je že vpil, da je pri njem pravkar bil pogajalec | A |
ukazal. »Druže pukovniče,« je histerično zavpil | poročnik, | ki je dogajanje očitno spremljal čez okno, | A |
poveljnik čete. Nejeverno je strmel v ekran; | poročnik, | ki jim je najmanj desetkrat v eni minuti povedal | A |
je premislil. Vsak si po svoje rešuje kožo, | poročnik | pa bo na koncu vseeno živel v Gorici - zakaj | A |
oči. Visok je bil poleg njega videti njegov | poročnik | Vit Lazar in njegov svetli oklep in bleščeča | A |
celo življenje ... . / . / stran 47 . / Gospod | poročnik, | ‒ se je obrnil nato k zdravniku, ‒ pregledajte | A |
strojnik. ‒Fant ni pri pameti, ‒ se je obrnil | poročnik | k majorju. ‒Simulant je! ‒ je izjavil ta odločno | A |
O, poznam take ptiče. | Poročnik | ni oporekal.Bil je prepričan, da je fant neumen | A |
Molče so zrli na vprašalca. ‒Gospod | poročnik, | ‒ je poklical sedaj komandant mladega častnika | A |
so se odprla in prikazali so se komandant, | poročnik | Hartmann in podporočnik Sečko. Hartmann je imel | A |
ozrl po vojakih in jih začel klicati po imenu. | Poročnik | je najprej klical imena starih vojakov, ki so | A |
jeze. ‒Vražji paglavec! ‒ je zažugal s pestjo | poročnik | Nagy. ‒Žalil nas je, ‒ je vzkliknil major srdito | A |
stran 118 . / ‒Nekdo trka, ‒ se je oglasil | poročnik | Nagy, ki je sedel v bližini vrat. Ves zbor se | A |
Pri tem so delali vojaki velike ovinke. | Poročnik | se je hipoma ustavil.Posvetil je naprej. | A |
Pomoč! ‒ se je slišal zadušen glas iz snega. | Poročnik | je posvetil krog sebe. Iz snega je molelo dvoje | A |
stran 170 . / ‒In nas izdal? ‒ je vprašal | poročnik | Hunfalvy jezno. ‒Vražji Slovenec! ‒ je siknil | A |
ga nenadoma doleti ukaz, naj se kot rezervni | poročnik | oglasi pri svojem polku, ki je bil namenjen | A |
»Katica je res utrjena. | Poročnik | Mik pravi, da je najboljša jahalka,« je potrdila | A |
dvojico jih da morda baterija, pri kateri služi | poročnik | Mik.Ona vzame najčilejšega, takšnega, ki se | A |
uradnikov in se urijo na konju. Uči jih pa | poročnik | Mik, ki slove za najboljšega jezdeca v Tuzli | A |
mu je zdela. K mizi je pristopil topničarski | poročnik | Mik, dolg in tankih nog in suhih rok, raven | A |
znak soglasja naklonil glavo. »Vi pa, gospod | poročnik, | nam preskrbite večerjo.Same postrvi iz Oskove | A |
meji bi se pasli in klepetali. Alo, gospod | poročnik, | vi ste kolovodja, zdaj pride na vrsto sremsko | A |
Sede na konja, pa še za vola ni,« je pojasnil | poročnik. | Katica se je ozrla po sestri in po pl. Pesterju | A |
ni kakšen nemški ali madžarski častnik, ampak | poročnik | srbskega rodu.Pozneje se je ta poročnik povsod | A |
ampak poročnik srbskega rodu. Pozneje se je ta | poročnik | povsod hvalil, kako razume svojo vojaško dolžnost | A |
kegljišče, kjer igrajo lahko tudi dame.« »Gospod | poročnik | Mik je zelo zabaven človek,« je rekel Vilar | A |
»Še tega ne dobi. Čakajte, gospod | poročnik, | danes boste stradali, izvzemši slučaj, da si | A |
stran 463 . / »Producirajte se dalje, gospod | poročnik, | lepo vas prosim! Glejte, kako smo zbegani! | A |
razžarila njegovo zabavnost in šaljivost, toda | poročnik | se je držal kislo.Slaba volja je bila razlita | A |
naredil konec temu pogovoru. Kmalu pa je moral | poročnik | spoznati, da njegove šale izmučenim izletnikom | A |
durih njegove sobe nadporočnik pl. Merks in | poročnik | Mik. Vstopivši sta se globoko poklonila in spoštljivo | A |
segel po svalčici. Tedaj se je priril iz družbe | poročnik | Mik. »Kako ste, gospod inženir? | A |
tja, zabava bo imenitna.« »Lepa hvala, gospod | poročnik. | Ne morem. | A |
nastanjena v Draždanah. Kapitan Berger in njegov | poročnik, | oba velika ljubitelja čeških piv in ogrskih | A |
prepovedane barve, in ju je šele policijski | poročnik | seznanil drugega z drugim in pojasnil kravato | A |
razkoplje srce. V tej družbi je sedel tudi lepi | poročnik. | Niti suknjiča niti srajce na uniformi si ni odpel | A |
tenka, tenka črta, oči sive, mrtve reže; lepi | poročnik | se je smehljal, a tega smeha me je bilo le še | A |
takšen videti. »Stavo si dobil,« je rekel lepi | poročnik | in glas mu je odmeval, kakor da je sam v velikem | A |
kot na ukaz skočili pokonci vsi hkrati. Lepi | poročnik | je z mirnim, a tisti hip docela praznim in neverjetno | A |
nehal pijano zibati, brž ko je opazil, kaj dela | poročnik, | in polkovnikov obraz je bil spačen od negodujočega | A |
kakršno se mi je razgalila, se je oglasil lepi | poročnik: | »Drugič malo pazite, kaj delate, in | A |
moreš si misliti, kako sem te vesel,« je napil | poročnik | Lovreku. »Med temi madžarskimi in nemškimi junaki | A |
oddrdra z vojaško odrezanim glasom: »Gospod | poročnik, | četovodja Gradnik pokorno javlja svojo dodelitev | A |
K novemu boju, k zadnji preizkušnji? Zdaj | poročnik | naglo vstane in zamrmra: »Glej, glej, stari | A |
zazibala v spanec. Opolnoči je prišel nadzirat | poročnik. | Korporal Sitar mu je poročal, kako potekajo zapovedan | A |
»Kje je četovodja Gradnik?« ga je prekinil | poročnik. | »Ali ni prevzel voda?« | A |
spečega tovariša. »Kaj je to, četovodja?« je | poročnik | nahrulil od spanca še nekoliko omotičnega Lovreka | A |
obzidavanje traverz in izsekovanje jarka. | Poročnik | se je togotil, dokler ga ni slednjič zapeljalo | A |
nepričakovano pojavil v zakopih. »No, gospod | poročnik, | kaj se je zgodilo?In prosim vas, ne kričite | A |
kričite v neposredni sovražnikovi bližini!« | Poročnik | je zmedeno podal službeno poročilo. | A |
s pritajenim, toda strogim glasom: »Gospod | poročnik, | drugič dobro premislite, preden se spet osramotite | A |
prepovedujem podobne izpade! Razumete, gospod | poročnik? | « IV. | A |
tistega, ki jih mora okušati na svoji koži. | Poročnik | je torej lepo molčal, toda kadarkoli je šlo | A |
se je Lovreku, kakor že večkrat, pridružil | poročnik | Golob.Vohun ju je opazil ter jima od daleč sledil | A |
polnoči in v spremstvu svojega sluge pritihotapil | poročnik | Miklausin, oborožen s pištolo ter opremljen | A |
zdaj ne more več dolgo trajati,« je šepetal | poročnik | svojemu spremljevalcu in trepetal od nestrpnosti | A |
in pogovarjalo več ljudi. Eden izmed njih - | poročnik | Golob, kakor je dognal Ulrik po njegovem debelem | A |
»Stoj! Roke kvišku!« zavpije | poročnik | Miklausin in plane z dvignjeno pištolo k zmedenim | A |
tiček!« Ujetnik ne odgovori, zaradi česar ga | poročnik | neprijazno strese za ramo.Komaj pa se ga dotakne | A |
plešejo neprestani bliski ... »Ugasnite luč, gospod | poročnik! | « krikne sluga. Ulrik ga takoj uboga | A |
temi poriva po stopnicah pred seboj, dokler se | poročnik | ne opogumi in spet prižge svetilko. | A |
pobirata s tal, a v temi sta drug drugemu napoti. | Poročnik | tiplje okrog sebe in išče izgubljeno svetilko | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |