polno (501-600)

durih je bilo razloženih v velikem okvirju vse	polno	podob, največ vojakov, ki so držali pod pazduho	A
Fotograf je stopil k skrinjici, naštel drobiža	polno	dlan, nasul ga Lenartu v perišče. ”Veliko	A
prešinilo. Segel je v suknjo, zgrabil denarja	polno	pest.In skozi dušo mu je planil smeh, ki ni	A
čast gospodu Ferencigu!“ Zalučil je v mlako	polno	pest, koj je posegel po drugo. ”Náte, pobožne	A
otroško, razočarano upanje in je vzkliknilo	polno	bolečine. ”Ali veš zakaj ... zakaj sem se tako	A
je osirotelo njeno srce in da je bilo že vse	polno	spoznanja.Zakaj prej bi se bila veselo zasmejala	A
kaplje vanj, lepe rdeče kaplje, dokler perišče ni	polno;	časih pa se rana nenadoma in samovoljno razširi	A
Tone se je sklonil, zgrabil je za mehki tilnik,	polno	pest mehke kože, in je udaril z desnico v obraz	A
jagode; ko je posegel v grm, da bi upognil težko	polno	vejo, se je oprasnil in kri se je prikazala	A
sta bdela pozno v noč in je bilo srce obema	polno	upanja. Ali Tone je molčal, bolela ga	A
šum in ropot. Iz velikih vrat se je vsulo vse	polno	študentov; najprvo tisti mali iz nižjih razredov	A
prvi dan, in tako je zdaj njegovo življenje vse	polno	žalosti in trpljenja.	A
nobenega spomina. Moje srce je bilo še vse	polno	svetlih in milih podob iz domovine; kar sem	A
Na hodniku in v ozki predizbi je bilo vse	polno	žensk; šepetale so si od ušesa do ušesa, kakor	A
božjih krivic, to bo spoznalo nedolžno srce, še	polno	božjega blagoslova!« In Jernej je šel	A
truden in ker je bilo njegovo srce bridkosti	polno.	Tiste velike in hude bridkosti, ki je obšla nekoč	A
ni bilo strah, ampak nemirno in hudih misli	polno	je bilo njegovo srce; zakaj tako se mu je zdelo	A
blodijo v temi pred jutrom spoznanja!« Zaupanja	polno	je bilo njegovo srce; telo pa je bilo staro	A
vprašal in se mu potožil. Vse veliko mesto je bilo	polno	krivičnih sodnikov; kdor ga je videl, se je	A
sonca in nič človeških glasov, v neznano deželo,	polno	svetih in strahotnih čudes, šepetajočih molitev	A
vabila, je šel za njo, trepetajoč od mraza, srce	polno	strahu in čudnega hrepenenja.Šel je otrok za	A
na svet, in ono življenje da je same radosti	polno.	Resnico pripoveduje tista pravljica.	A
steno, potem pa se je zgrudil tudi sam in vse	polno	krvi je bilo na tleh.Mati je skočila s postelje	A
In kadar so ga ugledale, je bilo srce vse	polno	sočutja, stisnilo se je in je zabolelo...Dà, tam	A
Postavil je drevesce na mizo in okoli je naložil	polno	lepih in sladkih stvari, kolačev, pomaranč,	A
čudovelik in strašen, njegovo življenje je bilo	polno	skrivnosti, ki se jih je bala in ki so jo vabile	A
brez medlih in dolgočasnih niáns, ki jih je	polno	podnevno življenje.Takó se sanja človeku na	A
mesto med četverimi cestami, je bilo tam že vse	polno	ljudí.Skozi množico so se ríli črno oblečeni	A
skoro bi naju bili priprli. Dvorišče je bilo že	polno,	- veliko, dolgočasno dvorišče.Na vseh štirih	A
hotela več na jezik, čeprav jih je bilo vse	polno	v srcu. ”Zbogom, Micika!“	A
kakor božje okó, ki se ozre na ubogega človeka	polno	milosti in tolažbe.Skrbi se raztopé v rosi,	A
od kamna. Vsa korajža, ki je je bilo nekdaj	polno	vedro v meni, se je razpuhtela, Bog vedi kam	A
tisto upanje, ki ga je bilo še pred tremi leti	polno	moje srce?Umrlo je, stopilo se je v mraku bridkosti	A
zelenje tako sveže in sočno, do prekipevanja	polno	veselega, zadovoljnega zdravja.Tih je vrt.	A
gnetli v veži; tudi od drugod se je bilo nabralo	polno	ljudi; buljili so na naju, pogledi so brizgali	A
bolehav otrok, kakor jih je po teh krajih vse	polno.	Zdelo bi se, da ji je komaj deset let: vsa majhna	A
oskakovalo. Dve kroni, - in ugledala je ob cesti vse	polno	prodajalnic, vleklo jo je na desno, na levo	A
Vse je bilo zmedeno in raztreseno, četudi	polno	živahnosti in gibanja, - kakor navadno na ljudeh	A
neizrečeno lepega in njegovo srce je bilo precej vse	polno	milobe. ”Kaj pa ti čakaš, moj dragi, zakaj	A
. / stran 119 . / To sem čutil takoj in s	polno	gotovostjo, ko je tovariš besednik komaj zaprl	A
svetilke, na glavnem trgu in po alejah je bilo	polno	ljudi. Takrat sem stopal proti predmestju z	A
prijetno zakrita. Jaz, sirota, pa sem vdova in	polno,	izkušenj in izkušnjav bogato življenje zakrivajo	A
vedela, kaj bi besedovala; kajti srce je bilo	polno	ljubezni in lepih misli. Pred vratmi sta	A
zaradi moje žalosti. Toda ne zameri: tako je	polno	srce, da solze kar same lijo ... in da bi jih	A
mislim nastežaj odprta, tukaj srce, ljubezni	polno	... pa bi s tem vsem kar v jarek!Lahko bi se zgodilo	A
svoji ljubezni; njegovo srce pa je bilo do vrha	polno	žalosti. VII	A
govoril Damjan, kovač, ker je bilo njegovo srce	polno	usmiljenja. X Z desnico jo je božal	A
Tako je molil župnik in njegovo srce je bilo	polno	bojazni. Večerna zarja je tiho zatonila v	A
malo, njih srce pa je bilo grenkobe do vrha	polno.	Ko je odbila polnoč, so se spogledali in so vstali	A
posteljo. ”Daj, cigan, prinesi mi še vina,	polno	steklenico prinesi in kozarec, da bom lažje	A
pregnal! Kadar me ozdraviš, ti nasujem cekinov	polno	perišče; kakor pravim: nastavi obedve dlani	A
povrneš. Vrni se, zakaj moje srce je do vrha	polno	bridkosti!“ Tam, kjer je bila nekoč domačija	A
/ . / stran 180 . / Srce njegovo je bilo	polno	usmiljenja in odpuščanja.Prikazala se je bela	A
proti oni visoki hiši, pred katero stoji že vse	polno	kričečih maličkov.Mati jih spremlja prav do	A
je hitela: ”Teta mi je dala bonbonov, - vse	polno	bonbonov!- Karol in Francek pa sta se izgubila	A
tako stojiš - kaj nočeš več? Oj, časa je še vse	polno	... Torej naprej; okleni se me!	A
elektrizirana. Ugibanja, poizvedovanja je bilo	polno	na vseh koncih in krajih.In Malar je bil padel	A
pisal svojo drugo dramo, žolča in sovraštva	polno.	Visok zid je strmel s svojo slepo beloto v mojo	A
-- Sivo, težko življenje,	polno	truda, bridkosti, boja in trpljenja, prazno	A
svoboden, brez skrbi. Veliko, strahu in upanja	polno	je bilo moje pričakovanje.In molil sem.	A
neskončnost -- kakor sluti domovino moje srce,	polno	domotožja ... Zgodaj je še; vzduh je hladen	A
zdaj; ime pa ji je bilo tudi že drugače, vse	polno	imen je že imela; zdaj ji je ime Matilda.“	A
povedal nekaj veselega. Njegovo srce je bilo	polno	romantičnih pravljic, njegova glava je bila	A
kakor da je prva: nedeljsko jutro je, sveže,	polno	luči - lica kmetiškega otroka.Srce je mirno	A
v njeni tišini še strašnejši, ni bilo kraja;	polno	leto je bila dolga in že se je prelila v drugo	A
varuj!“ je molila Hanca in njeno srce je bilo	polno	strahú, iz ljubezni porojenega. Hanca se je	A
ozrla in tudi ni poslušala. Srce ji je bilo	polno	žalostnih misli, resen je bil njen obraz.	A
ji je zdela celo žalost, ki je je bilo srce	polno	... Nekdo je zaklical na klancu.	A
beznici ostanete? Tudi prav, tam je tako vse	polno	...Kako se počutite, Hanca?“	A
drobnimi koraki je stopala ona, zibalo se je vitko,	polno	telo in glava se je nagibala k njegovi rami	A
peresa. In besede, ki jih je bilo srce tako	polno,	niso mogle na papir. ”Ti uboga, od srca ljubljen	A
Lahko bi bilo življenje lepo in prijazno,	polno	veselega in ponosnega napora ...Pozna ga človek	A
je veliko, belo pogrnjeno mizo in na mizi vse	polno	sladkih in dobrih rečí, krožnik pri krožniku	A
je tam njen stan; zakaj njegovo srce je bilo	polno	ljubezni in koprnenja; táko srce pa je vsegavedno	A
očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo	polno	perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani	A
meni; pa si ti prišel in zdaj je moje srce vse	polno	veselja in ljubezni.Nikar ne hodi odtod, da	A
stopil v gozd, njegovo srce pa je bilo tako	polno	bridkosti, da so se mu ulile solze po licih	A
pot. Takrat je bilo Kurentovo srce do vrha	polno	usmiljenja. Njegova blagoslovljena roka se je	A
Čudo prečudno!	Polno	vrečo bridkosti je nesel romar na strmi hrib	A
klonila glava in tudi njegovo srce je bilo do vrha	polno	grenkobe. ”Doklej še boš romal, kam boš priromal	A
življenja, šestdeset let trpljenja, vedro je	polno!	Gnojil sem to zemljo s krvjo iz svojih ust, s	A
zgodovino, na katerem kraju že, povsod zagrabiš	polno	pest svojega trpljenja, svojih dvomov, bojazni	A
Dolgo nisem zaspal tisto noč, malodušno in	polno	strahu je bilo moje srce. ”Čemu sem šel!	A
in glasna, je stopila v izbo ženska. Visoko,	polno	telo je bilo od vratu do nog zavito v dolg,	A
na moji svatbi ... dovolj je bilo poezije tam,	polno	naročje mi je je prinesla ... jaz pa sem jo vrgel	A
natanko, da je ob tej uri tvoje srce do vrha	polno	sentimentalnosti ...Žganja si že najbrž pil, na	A
od srca!“ Stopila sta v veliko svetlo izbo,	polno	sonca, cvetja in zelenja.Jakobu se je zableščalo	A
sovraštvo in zavist? Karkoli bodi - moje srce je	polno,	da se preliva; pa bodi polno ljubezni, ali blaznosti	A
moje srce je polno, da se preliva; pa bodi	polno	ljubezni, ali blaznosti, strahu, sovraštva in	A
ali blaznosti, strahu, sovraštva in zavisti!	Polno	je moje srce in bojim se, da se prelije prezgodaj	A
žlico; po gošči pa mu je bilo na razpolago vse	polno	najboljšega kuriva.Tako je živel tam leto za	A
teden dni, nazadnje pa je pisal dolgo pismo,	polno	vroče ljubezni, žalosti in srda.Rekel je, da	A
so bile njegove misli, srce njegovo je bilo	polno	kesanja. Nekoč, pozno na večer, je poklical	A
videla je še mnogo drugega. Mimi je videla vse	polno	rož; po ložah in po parterju in po galerijah	A
srkala ta parfum do omotice. Mimi je videla vse	polno	zlata; zlato se je bleščalo na stropu in ob	A
Fani. Po veži in po stopnicah je mrgolelo vse	polno	belih deklet.Milena je iskala z bistrim očesom	A
sijajno bele kakor kamen. V desnici je nosila	polno	skodelico, široki rokav je bil zdrknil do komolca	A
krilo; na rokavih, na bluzi in krilu je bilo	polno	čipk in trakov, vse pa je bilo siromašno, obnošeno	A
iz težkih sanj, je bilo njeno srce mirno in	polno	zaupanja. Hodila je k maši vsako jutro, vsak	A
da bi videl mrtvo mater, je bilo njegovo srce	polno	miru, ljubezni in vdanosti; oči so se mu bleščale	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani