nova beseda iz Slovenije

poklicno maturo (201-300)


zahtevnosti. Poleg tega je treba definirati tudi      poklicno maturo      kot element nadaljevanja na univerzi tedaj, ko  D
nadaljevanja na univerzi tedaj, ko dijak opravi      poklicno maturo      in še en dodatni predmet splošne mature. Poslanci  D
na različnih ravneh. Zavzeli so se tudi za      poklicno maturo,      ki bi postala ena od oblik državnega izpita v  D
novela, ki omogoča diplomantom srednjih šol s      poklicno maturo      in opravljenim ustreznim eksternim izpitom vpis  D
visokošolske študijske programe, zlasti v zvezi s      poklicno maturo      kot obliko zaključnega izpita in jih ustrezno  G
visokošolske študijske programe, zlasti v zvezi s      poklicno maturo      kot obliko zaključnega izpita in jih ustrezno  G
visokošolske študijske programe, zlasti v zvezi s      poklicno maturo      kot obliko zaključnega izpita, in jih ustrezno  G
ahtevnosti. Na drugi strani je treba definirati tudi      poklicno maturo.     V spremembah zakona o visokem šolstvu ste že  G
šolstvu ste že sprejeli stališče, da je potrebno      poklicno maturo      vključiti kot element nadaljevanja na univerzi  G
nadaljevanja na univerzi v primeru, ko dijak opravi      poklicno maturo      in opravi še en dodatni predmet splošne mature  G
srednja šola. Se pravi, če bo dijak opravljal      poklicno maturo      na srednji kmetijski šoli, mu bo omogočen vpis  G
univerzitetne programe, ki je sedaj možen tudi s      poklicno maturo.      V zvezi z očitki izplačevanja nad obveznosti  G
nadaljevanje na univerzitetnem študiju tudi s      poklicno maturo.      Zaradi tega in zaradi tega, kar je v poročilu  G
ki je pred nami, ob splošni maturi ureja tudi      poklicno maturo.      Ko smo maturo prvikrat zares izvedli, jo je uspešno  G
pridružilo pa se jim je 11.317 tistih, ki so opravili      poklicno maturo.      Na ta način je svojo zrelost za nadaljevanje  G
Prav tako so pristojnosti državne komisije za      poklicno maturo      v primerjavi z državno komisijo za splošno maturo  G
razvidno iz 12. in 14. člena. Državna komisija za      poklicno maturo      ni pristojna za izdajo mnenja k izobraževalnim  G
pomena, da ureja ta vprašanja za splošno in      poklicno maturo.     Obe sta definirani kot državni izpit, ki je v  G
drugim prinaša tudi nekaj novosti, predvsem      poklicno maturo,      ki omogoča maturantom srednjega tehničnega in  G
članstva v državnih komisijah za splošno in      poklicno maturo      in državnih predmetnih komisijah za splošno in  G
državnih predmetnih komisijah za splošno in      poklicno maturo.      Po zakonu med naloge komisij spada tudi urejanje  G
o maturi opredeljuje tako splošno maturo kot      poklicno maturo      kot državni izpit, kjer se z opravljeno splošno  G
opravljeno splošno maturo pridobi srednja, s      poklicno maturo      pa srednja strokovna izobrazba.Po predlogu zakona  G
dva pa izbirna. Kandidati, ki bodo opravljali      poklicno maturo,      pa bodo opravljali izpite iz štirih predmetov  G
visokem šolstvu bo kandidatom, ki bodo opravili      poklicno maturo      in uspešno opravili še izpit iz petega predmeta  G
predmetnih izpitnih katalogih za splošno oziroma      poklicno maturo      in jih bo treba sprejeti najkasneje v dveh letih  G
določajo sestavo in imenovanje državne komisije za      poklicno maturo      ter državne predmetne komisije za splošno in  G
ter državne predmetne komisije za splošno in      poklicno maturo,      razširjene pa so tudi naloge državnega izpitnega  G
posledica konceptualnih razlik med splošno in      poklicno maturo,      kot tudi razlik pri izvedbi obeh matur. Poglede  G
andidatom omogočeno, da lahko tako splošno kot tudi      poklicno maturo      opravljajo večkrat.Bodisi, da popravljajo   G
oblikovanjem ali fotografijo in šolanje končali s      poklicno maturo.     Na isti šoli poteka tudi program likovne gimnazije  P
izberete tudi štiriletni program, ki se konča s      poklicno maturo,      postanete pa gradbeni tehnik in morda nadaljujete  P
bila namreč včeraj predpreizkusa za splošno in      poklicno maturo.     Na Gimnaziji Ledina (na fotografiji) in še 88  P
Poklicna matura je državni izpit. S      poklicno maturo      kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj  S
je oblika zaključnega izpita. Z opravljeno      poklicno maturo      kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo  S
izobraževanje na predlog Državne komisije za      poklicno maturo.       Četrti predmet poklicne mature določi Strokovni  S
izobraževanje na predlog Državne komisije za      poklicno maturo.       9. člen   S
komisije za splošno maturo. Maturitetni organi za      poklicno maturo      so: - Državna komisija za poklicno maturo;   S
poklicno maturo so: - Državna komisija za      poklicno maturo;      - državne predmetne komisije za poklicno maturo  S
poklicno maturo; - državne predmetne komisije za      poklicno maturo;      - šolske maturitetne komisije za poklicno maturo  S
poklicno maturo; - šolske maturitetne komisije za      poklicno maturo;      - šolske izpitne komisije za poklicno maturo  S
poklicno maturo; - šolske izpitne komisije za      poklicno maturo.       11. člen   S
(sestava in imenovanje Državne komisije za      poklicno maturo)       Državna komisija za poklicno maturo ima predsedni  S
komisije za poklicno maturo) Državna komisija za      poklicno maturo      ima predsednika in dvanajst članov.Sestavljajo  S
predsednikov in članov državnih predmetnih komisij za      poklicno maturo;      - enega strokovnjaka za zunanje ocenjevanje na  S
predlog predsednika, člani Državne komisije za      poklicno maturo.       Predsednik in člani se imenujejo za štiri leta  S
strokovnih vprašanj lahko Državna komisija za      poklicno maturo      vabi tudi predstavnike državnih predmetnih komisij  S
predstavnike državnih predmetnih komisij za      poklicno maturo      in druge strokovnjake. Administrativna in strokov  S
in strokovna opravila za Državno komisijo za      poklicno maturo      opravlja Državni izpitni center. Državna komisija  S
Državni izpitni center. Državna komisija za      poklicno maturo      uredi svoje delo s poslovnikom. 14. člen   S
14. člen (pristojnosti Državne komisije za      poklicno maturo)       Državna komisija za poklicno maturo obravnava  S
komisije za poklicno maturo) Državna komisija za      poklicno maturo      obravnava strokovna vprašanja v zvezi s poklicno  S
maturo obravnava strokovna vprašanja v zvezi s      poklicno maturo      ter v okviru svojih pooblastil vodi strokovno  S
svojih pooblastil vodi strokovno pripravo na      poklicno maturo      in spremlja njeno izvedbo.Pri tem:   S
centra imenuje državne predmetne komisije za      poklicno maturo;      - uskladi in predloži Maturitetni izpitni katalog  S
uskladi in predloži Maturitetni izpitni katalog za      poklicno maturo      v sprejem Strokovnemu svetu Republike Slovenije  S
usklajuje delo državnih predmetnih komisij za      poklicno maturo;      - določi način in postopek varovanja podatkov  S
imenovanje in sestava državnih predmetnih komisij za      poklicno maturo)       Za posamezne predmete poklicne mature lahko  S
predmete poklicne mature lahko Državna komisija za      poklicno maturo      na predlog Državnega izpitnega centra imenuje  S
centra imenuje državne predmetne komisije za      poklicno maturo.       Državne predmetne komisije za poklicno maturo  S
poklicno maturo. Državne predmetne komisije za      poklicno maturo      sestavljajo predsednik, glavni ocenjevalec in  S
predsednika in člani državnih predmetnih komisij za      poklicno maturo      so lahko srednješolski učitelji, visokošolski  S
predmetnem področju. Državna predmetna komisija za      poklicno maturo      izmed svojih članov imenuje tajnika. Predsednik  S
Predsednik in člani državnih predmetnih komisij za      poklicno maturo      so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno  S
leto. Naloge državnih predmetnih komisij za      poklicno maturo      določi minister. 17. člen   S
splošno maturo, šolskih maturitetnih komisij za      poklicno maturo      in šolskih izpitnih komisij za splošno oziroma  S
šolskih izpitnih komisij za splošno oziroma      poklicno maturo      določi minister. 18. člen   S
člane državnih predmetnih komisij za splošno in      poklicno maturo;      - z maturitetnimi organi usklajuje ocenjevanje  S
državnih predmetnih komisij za splošno oziroma      poklicno maturo;      - vodi zbirke izpitnih vprašanj in nalog;   S
komisijo za splošno maturo, Državno komisijo za      poklicno maturo      in državne predmetne komisije za splošno in poklicno  S
in državne predmetne komisije za splošno in      poklicno maturo;      - zagotavlja varovanje izpitne tajnosti v skladu  S
za splošno maturo oziroma Državne komisije za      poklicno maturo      določi minister. Podatki iz letne analize o  S
letnega maturitetnega poročila za splošno oziroma      poklicno maturo.       IV.   S
20. člen (določitev katalogov za      poklicno maturo)       Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo  S
poklicno maturo) Maturitetni izpitni katalog za      poklicno maturo      in predmetne izpitne kataloge za poklicno maturo  S
poklicno maturo in predmetne izpitne kataloge za      poklicno maturo,      s katerimi se določata obseg in način ocenjevanja  S
ževalnega programa. Maturitetni izpitni katalog za      poklicno maturo      določi Strokovni svet Republike Slovenije za  S
izobraževanje na predlog Državne komisije za      poklicno maturo.       Predmetni izpitni katalog za temeljni strokovno  S
izobraževanje po predhodnem mnenju Državne komisije za      poklicno maturo.       Predmetne izpitne kataloge za slovenš548   S
izobraževanje na predlog Državne komisije za      poklicno maturo.       K predmetnim izpitnim katalogom iz prejšnjega  S
z zakonom, ki ureja gimnazije. Priprava na      poklicno maturo      poteka v okviru izobraževalnih programov za pridobitev  S
opravljal maturo, dopolnil najmanj 21 let.      Poklicno maturo      lahko opravlja, kdor je uspešno končal zadnji  S
kandidat, ki je že opravil splošno maturo ali      poklicno maturo      oziroma kandidat, ki opravlja poklicno maturo  S
poklicno maturo oziroma kandidat, ki opravlja      poklicno maturo,      ter kandidati, ki jim je bilo v tujini pridobljeno  S
delih odloči Državna komisija za splošno oziroma      poklicno maturo      v 30 dneh po vložitvi vloge. Kandidatom, ki  S
komisija za splošno maturo in Državna komisija za      poklicno maturo      v rokih določenih s šolskim koledarjem.Izpiti  S
več izpitnih kompletov. Državna komisija za      poklicno maturo      na predlog državnih predmetnih komisij za poklicno  S
maturo na predlog državnih predmetnih komisij za      poklicno maturo      določi v posameznem izpitnem roku iste izpitne  S
strokovno teoretičnih predmetih Državna komisija za      poklicno maturo.       Državna komisija za poklicno maturo lahko določi  S
komisija za poklicno maturo. Državna komisija za      poklicno maturo      lahko določi v posameznem izpitnem roku iste  S
lahko minister, na predlog Državne komisije za      poklicno maturo,      določi tudi druge pogoje za ocenjevalce pri poklicni  S
rok podrobneje določijo državne komisije za      poklicno maturo      z navodili za ocenjevanje. Državna komisija  S
navodili za ocenjevanje. Državna komisija za      poklicno maturo      za splošno-izobraževalne predmete, lahko pa tudi  S
predmete, na predlog državne predmetne komisije za      poklicno maturo,      določi merila za pretvorbo točk v ocene. 36  S
komisije za splošno maturo in Državne komisije za      poklicno maturo      enotno določi minister. Način povišanja iz prejšn  S
določi minister na predlog Državne komisije za      poklicno maturo      in Državne komisije za splošno maturo. Če kandida  S
maturi določi šolska maturitetna komisija za      poklicno maturo      na podlagi meril za določitev ocen za posamezen  S
opravljena poklicna matura) Kandidat je opravil      poklicno maturo,      če je pri vseh maturitetnih predmetih dosegel  S
prejšnji odstavek, šolska maturitetna komisija za      poklicno maturo      kandidatu, ki je pri enem predmetu dosegel vsaj  S
drugim odstavkom 27. člena tega zakona opravlja      poklicno maturo      v dveh delih, lahko popravlja negativno oceno  S

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA