nova beseda iz Slovenije
zaradi ženske že izgubil glavo! Poglej, Pici | Pirc! | Lepo Hrvatico si je pripeljal, na rokah jo je | A |
povesti stanoval in čevljaril dični mojster | Pirc. | Onkraj dvorišča čepe drvarnice, za njimi se razprosti | A |
tu je stanoval . / . / stran 24 . / čevljar | Pirc. | Pri durih je malo postala in poslušala, potem | A |
»Desetico? Ali vas ni sram, gospod | Pirc? | Manj ko goldinar pa res ne vzamem.« | A |
dovolj,« je možu pritrjevala Pirčeva. »O, gospod | Pirc! | « je pihala Jerajeva mojstru na dušo, »zdaj se | A |
je manj ko goldinar, je razžalitev. Gospod | Pirc | kavalir!« Gospod Pirc z rumeno brado je bil | A |
Gospod Pirc kavalir!« Gospod | Pirc | z rumeno brado je bil premagan, le zaradi žene | A |
še ona. . / . / stran 55 . / TONČEK Čevljar | Pirc | ni utegnil, pa je šla čevljarka k dolenjski | A |
rad. »Čemu se dereš,« je jezno vprašal ata | Pirc, | »ko ti dajem dobre nauke.« Že je stegnil roko | A |
»Torej,« je še enkrat povzel besedo mojster | Pirc, | pripravljen na odhod, »fant, priden bodi in | A |
vse moje žive dni!« je ugotovila Pirčeva. Ata | Pirc | je vzdihnil »o!« in stresel z glavo.Tisti hip | A |
čevljev še mamine pozdrave. Galantni gospod | Pirc | je oboje sprejel s prijazno besedo, ogledal | A |
dan je bil četrtek, šole prost dan. Mojster | Pirc | je šel po kosilu za svojimi opravki okoli dobaviteljev | A |
posebnostim vsakega gojenca, in tako je tudi oče | Pirc | našel za sina Tončka druga mesta in druge načine | A |
imen iz domačega živalstva. Tončka je oče | Pirc | našeškal po notah.Prvič zato, ker je šel z doma | A |
Tako so bili strgani, da se jih niti mojster | Pirc | ni več upal zakrpati, čeprav bi se bil dražestni | A |
sinu nove čevlje, in sicer pri mojstru Pircu ‒ | Pirc | ne bo priganjal plačila.Ali iz Jerinih pogledov | A |
Udaril je Jeraju v roko. | PIRC | VZGAJA SINA Čevljar Pirc ni mogel delati, ker | A |
je Jeraju v roko. PIRC VZGAJA SINA Čevljar | Pirc | ni mogel delati, ker ga je bolela roka.Bolela | A |
obupavala: ob enajstih ponoči je šel mojster | Pirc | na policijsko stražnico.Poslušali so ga in obljubili | A |
stran 106 . / Ob devetih je tekel mojster | Pirc | na sodnijo k varstvenemu sodniku.Ta ga je najprej | A |
Zdaj mu je bila stvar jasna. »Mojster | Pirc, | « je rekel, »ne smete preveč zameriti fantu. | A |
in kam ga je neslo, kar stopi na vrt mojster | Pirc | in na kratko in brez pozdrava vpraša: »Kje imaš | A |
potuho in ga prikrivaš!« se je zakregal mojster | Pirc. | Teta je strmela. | A |
v hišo in zaklenila duri za sabo. Mojster | Pirc | je krenil proti kozolcu.Tonček se je bil zaril | A |
zaječal. Vzgoja je težek posel, utrudil se je oče | Pirc | in odnehal.Vzel je jermen in ga dal sinu okoli | A |
je hitel vbadati v usnje, da nikoli tega, oče | Pirc | pa je hodil po sobi in pridigal. »Zdaj te kaznujem | A |
Privlekla je izza pasa riskonto. »Glejta!« | Pirc | je vzel listič in stopil k oknu, Pirčeva je | A |
Zamazane so številke, težko se jih loči,« je rekel | Pirc. | »Ali so prišle dve ali tri?« | A |
naštela Jerajeva. »Terno!« sta vzkliknila zakonca | Pirc, | vajenec in Tonček sta globoko zajela sapo in | A |
triindvajset, devetintrideset,« je ponavljal | Pirc | in še ogledoval zamazane številke.»To pot me | A |
k omari. »Če vas primem za besedo, gospod | Pirc? | « Gospod Pirc je odprl predal, izpod perila vzel | A |
vas primem za besedo, gospod Pirc?« Gospod | Pirc | je odprl predal, izpod perila vzel knjižico | A |
vprašal. Jerajeva je pokazala tri prste in | Pirc | ji je dal tri dvajsetkronske. »Zdaj pa le po | A |
z njim, sta ga prislonila k Pirčevim. Oče | Pirc | je bil dobre volje in podjeten.Na glas se je | A |
pri prelivanju. . / . / stran 126 . / Oče | Pirc, | vedno pripravljen, da vzgaja, jima je namerjal | A |
naznanila ‒ gorje ti!« Tako je prijazno kramljal | Pirc | s svojim edinorojencem, potem je pobral prazni | A |
bodo,« je rekel Milan, »pojdiva gledat!« Oče | Pirc | jima je blagohotno dovolil in ju spremil s potrebnimi | A |
Tonček sta sama nadaljevala svoj pohaj. Mojster | Pirc | in njegova žena ju nista kaj pogrešala, ker | A |
Kako se kaj kratkočasite?« Zakonca | Pirc | sta se čutila močno odlikovana po tem obis ku | A |
čestitala sta ji za sijajni uspeh in mojster | Pirc, | ki si je privarčeval že tretjo zastonjsko čašo | A |
mojstra Pirca po roki in rekla: »Kaj pa, gospod | Pirc | in gospa, ali nič ne prideta v moj paviljon | A |
je klicala dolžnost; bistro je gledal gospod | Pirc | za njeno vitko postavo in si vihal brke. Še | A |
dobila z naročilom, da jo neseta k mami. Mojster | Pirc | pa se je polagoma prisukal tja, kamor ga je | A |
slednjič pol privlekel, pol prinesel mojster | Pirc | z velikim hrupom.Oddal ji ga je z besedami: | A |
jih zaliješ z alkoholom. Tako je bil tudi oče | Pirc | pozabil o pravem času spraviti sinčka Tončka | A |
ko se je slednjič okoli polnoči vrnil gospod | Pirc, | so spali za mizo žena in oba fanta in steklenica | A |
je: »Ali ni škoda denarja?« »Eh,« je zahrkal | Pirc, | »enkrat in nobenkrat več!Naj mi baba še kdaj | A |
in mu postavila na mizo zajtrk. Toda mojster | Pirc | je stresel z glavo in rekel: »brrr«; izjavil | A |
Iz ozadja se je godrnjavo oglasil mojster | Pirc: | »Za našega že vem, pri katerem katehetu je. | A |
... * Čevljar | Pirc | je bil že dopoldne nasekan; jeza in žalost sta | A |
« »Nič!« jo je ustavil oče | Pirc. | »Pri Bogu je milost, pri meni je ni! | A |
pozebe!« je s trpkim naglasom izjavil gospod | Pirc. | »Sicer pa... | A |
»Tako? Ti ne veš?« je vzkliknil | Pirc. | »Kako da ne veš? | A |
razburjeno sopeča pokazala med poleni listnico. | Pirc | jo je vzel ‒ glej no, bila je listnica, ukradena | A |
in stikala po drvarnici, ali je še kje kaj. | Pirc | je vnovič preštel.»Dva tisoč petsto sedemdeset | A |
otrok, kaj je pretrpel in še trpi ‒ če je živ!« | Pirc | je zažugal s kazalcem desne roke.»Če je nocoj | A |
prišel izza stebra namesto vajenca Petra mojster | Pirc, | ki ga je bil izvabil iz stanovanja Nančin krik | A |
izvabil iz stanovanja Nančin krik. Mojster | Pirc | je bil malo vinjen ‒ ali naj rečemo: že spet | A |
pooblastila človeka povsod napode! Mojster | Pirc | je bil učen, zlasti kadar ga je imel v glavi | A |
sklenila, da dožene stvar zaradi pooblastila | Pirc | sam s starim Korenom, in sicer koj danes in | A |
Ostrmela je: »Kje so ata?« Šla je na vrt in z njo | Pirc: | starega Korena ni bilo nikjer! Konec vrta kraj | A |
predlagal, naj se ji za varuha postavi mojster | Pirc, | ki se je tako sijajno ponašal pri inventarju | A |
metlo in z grabljami. In res je dobil mojster | Pirc | od sodnije lep dekret, pol pisan, pol tiskan | A |
Tončku ni bilo še nič novih vesti. Mojster | Pirc | se je bil petnajstič doma sporekel, zažugal | A |
bili enakega mnenja, pa so molčali; naj ima | Pirc | tolažbo, so si mislili, ko nas ne stane kaj | A |
prijatelji so nekaj vredni, si je mislil mojster | Pirc, | ko jo je opoldne mahal domov; pogumno je gledal | A |
prazno hišo in vesela je bila občinstva. Mojster | Pirc, | njen varuh, je ustavil korak in ji pokroviteljsko | A |
Kakor bi bilo zakleto, da ne sme imeti mojster | Pirc | niti trenutka miru ‒ pri njegovem stanovanju | A |
rekli so, da ga berite!« »Tako, tako?« je rekel | Pirc. | Vzel je pismo, sedel na posteljo in ga pričel | A |
rekla: »Pisane stvari težko berem, me bole oči. | Pirc | je prinesel, poslal mu je notar, da je testament | A |
mu je notar, da je testament rajnkega očeta. | Pirc | je pijan, mu je včeraj ušla žena.Kdo mi bo zdaj | A |
mislih ... Iz stanovanja je pogledal mojster | Pirc. | Bil je hud. | A |
denar, ki mi ga je ukradel vaš fant?« »Gospod | Pirc, | « je prosila Kocmurjeva, »malo me poslušajte | A |
mojega denarja?« »Ne bom ga branila, gospod | Pirc. | Do danes sem bila zaprta ... vi več veste o mojem | A |
mojem možu kakor jaz.« »Čakajte no,« je rekel | Pirc, | »kje je policaj ... potem se že zmenimo!«Z dolgimi | A |
Mestnemu trgu. Za njo je stopil razburjeni | Pirc, | z glasno besedo se mu je pridružila Nanča. | A |
prek Nabrežja sv. Jakoba spet domov. Zdaj je | Pirc | sam gnal Kocmurjevo pred seboj in jo je komaj | A |
njemu in njegovi ženi, kar je stalo notri ... | Pirc | se je hudoval.»Za parklja me imajo! | A |
tako izseli ‒ brez vaše odpovedi,« je odgovoril | Pirc. | Nanča je zazijala: »Kako se bo selil, ako mi | A |
selil, ako mi ni odpovedal?« »E,« je rekel | Pirc | in se obrnil proti svojemu stanovanju, »imejte | A |
čevljarjevih. Tako bi bila še naprej kričala, da ni | Pirc | odprl vrat in zavpil nadnjo, da gre koj po stražnika | A |
šele na cesti, ko je bila že tako daleč, da je | Pirc | ni mogel več slišati. Šla je h Kačarju, k tistemu | A |
da bi ne mogla bolj, pritrjevala svoj »ja!«. | Pirc | jo je bil začasno spet sprejel na hrano s pogojem | A |
Mimo njiju dveh je šel Jeraj v sobo. Mojster | Pirc | je sedel pri svoji mizici pod oknom in delal | A |
prihajala bolj iz srca kakor iz žolča, odgovoril | Pirc, | »takole ne morem dalje živeti, ko nimam ne žene | A |
vrneta žena in Tonček, kaj?« je vprašal Jeraj. | Pirc | je odkimal, da ne.Šel si je z roko prek čela | A |
pričelo kipeti. Z dolgimi koraki je bil mojster | Pirc | pri štedilniku.Peter se je prijel z obema rokama | A |
kuhinjsko omaro, pa ni rekla drugega kakor: »Kipi!« | Pirc | je odmaknil kipeči lonec, potem se je vrnil | A |
Pa z Bogom!« Krepko je stisnil Pircu roko in | Pirc | je oberoč prijel Jerajevo in tačas je Jeraj | A |
važno odgovorila Nanča. »Pircu niso dali stola. | Pirc | je stal.Samo jaz sem sedela.« | A |
/ . / stran 247 . / »Tako so rekli: Če gre | Pirc | proč iz Ljubljane, mi dajo drugega varuha.‒ | A |
gospod župan koga nasvetuje.« »Ali gre gospod | Pirc? | Kam gre?« se je zavzel Jeraj. | A |
Sklenjen je bil vsestranski mir. * | Pirc | se je vozil s svojo ropotijo po cesti, mešani | A |
Tako so se počasi pritresli do Dolenje vasi. | Pirc | ni pozabil, kako neprijazno se je zadnjič poslovil | A |
Bala je tukaj in ženin ‒ nevesta, kje si?« | Pirc | se je skobacal z voza in slovesno stopil k teti | A |
rame in se z njim zasukala. Tudi zanjo je imel | Pirc | pripravljeno primerno pridigo o ženskih dolžnostih | A |
možic, v škornjih, z modrim predpasnikom. | Pirc | ga skoraj ni spoznal: Tale kmetiček, ali je | A |
ogovor, oster in pretresljiv je bil mojster | Pirc | namenil sinu, ogovor, namešan iz zastužene graje | A |
Peter, kako je požiral sline! Drugi dan si je | Pirc | uredil svojo delavnico.Dela ni pogrešal, za | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |