nova beseda iz Slovenije

odločanje (101-200)


načrtov in taktičnih planov organizacije ter      odločanje      o tem.To so še vedno planske sestavine v procesu  C
Ljubljani junija 2001. . / . / stran 343 . /      ODLOČANJE      V ORGANIZACIJI VSEBINA POGLAVJA   C
VSEBINA POGLAVJA Urejanje zadev in      odločanje      Proces odločanja   C
Proces odločanja Intuitivno      odločanje      Nasveti managerjem   C
so zadeve in kaj je urejanje zadev kaj je      odločanje      kako se lotevamo razreševanja problemov  C
odločitev v organizaciji kaj obsega razumno      odločanje      kateri so koraki v procesu urejanja zadev  C
. / . / stran 344 . / UREJANJE ZADEV IN      ODLOČANJE      Odločanje je nepogrešljiv sestavni del življenja  C
UREJANJE ZADEV IN ODLOČANJE      Odločanje      je nepogrešljiv sestavni del življenja.Vsi nenehno  C
razrešitev, izbira različice razrešitve kot      odločanje,      izvajanje in izvedba odločitev, tekoče spremljanje  C
in povratno informiranje. Urejanje zadev in      odločanje      v organizaciji, kar je predmet naše obravnave  C
organizacije, o katerih je treba odločiti.      Odločanje      pa je del urejanja zadev kot proces razreševanja  C
vedeli dovolj. V organizaciji so problemi in      odločanje      upravljalnega, managementskega in strokovno  C
Tedaj so pomembni tudi slogi odločanja.      Odločanje      je treba organizirati, zagotoviti pravo informiranost  C
informiranosti, znanja, vednosti in izkušenj je      odločanje      lahko intuitivno, posebno če ni dovolj informacij  C
ravni in rutinsko na nižjih ravneh. Za dobro      odločanje      je treba razumeti delovanje obeh polovic človekovih  C
spoznanje problemov in iskanje njihove razrešitve,      odločanje      o razrešitvah z izbiro različice razrešitve  C
zadev za urejanje in njihove pomembnosti      Odločanje      o posamezni izbrani zadevi Prepoznanje, analizir  C
kar vse vpliva na razreševanje problema.      Odločanje      je proces razreševanja problemov in sprejemanja  C
posamezne izbrane zadeve in izbira odločitve kot      odločanje.     V organizaciji je odločanje dejavnost managementa  C
izbira odločitve kot odločanje. V organizaciji je      odločanje      dejavnost managementa v urejanju zadev. S pristojno  C
managementa v urejanju zadev. S pristojnostjo za      odločanje      se, posebno v podjetju, managerji ločijo od  C
podjetju, managerji ločijo od nemanagerjev.      Odločanje      v managementu je usmerjeno k ciljem kot želenim  C
stanjem pa je drugi, izvajalni problem zadeve.      Odločanje      in izvajanje tečeta razvojno, zato je treba  C
izvajalni problem pa razlika med stanji v času.      Odločanje      je razreševanje problemov z izbiro rešitve  C
problema, razmišljanje o njem, razreševanje,      odločanje,      izvajanje odločitve in uresničitev.Proces iskanja  C
razmišljanje o problemu, razreševanje problema,      odločanje      o problemu, izvajanje odločitve in uresničitev  C
Razmišljanje o problemu Razreševanje problema      Odločanje      Izvajanje odločitve ? : ! . podatki   C
4.      Odločanje      poteka s kombiniranjem navdiha, vživetja in  C
lahko pa je tudi rutinska, ponavljajoča se.      Odločanje      je dinamičen (časovno razgiban) proces in ne  C
ali izbira v danem trenutku. Tako opredeljeno      odločanje      je ustvarjalen proces, razrešitve so nerutinske  C
se ponavljajo, informiranje je zanesljivo.      Odločanje      lahko poteka po vodilih in pravilih obnašanja  C
postopka in ponavljanje odločitev. Strateško      odločanje      in strategije se nanašajo na ustvarjalne odločitve  C
analizo politike organizacije kot podlage za      odločanje:      STRATEGIJSKO INFORMIRANJE   C
in usodne spremembe ter razlike STRATEŠKO      ODLOČANJE      strateški cilji, zmogljivosti, poti za dosego  C
pomembne in odločilne spremembe ter razlike      ODLOČANJE      Probleme je delno mogoče razreševati tudi  C
tudi ciljno usmerjanje (vodila in strateško      odločanje)     .Na temelju dobre informiranosti o stanjih, težnjah  C
s sočasnim nadziranjem izidov organizacije,      odločanje      o spajanju in odločanje o prenehanju organizacije  C
izidov organizacije, odločanje o spajanju in      odločanje      o prenehanju organizacije. Managerske odločitve  C
glede na okolje. Osrednja je pri tem delitev na      odločanje      splošnega managementa, ki združuje dele organizacije  C
organizacije in povezuje organizacijo z okoljem, ter na      odločanje      funkcijskih, dejavnostnih in drugačnih odgovornostnih  C
nadaljevanje v strateški management in v strateško      odločanje      ter v izvajalni management z izvršilnim taktičnim  C
in izvajalnim odločanjem. Strokovnoizvajalno      odločanje      obsega odločitve, ki so tudi potrebne pri izvajanju  C
Preostale vrste odločitev je mogoče razvrstiti v      odločanje      o funkcijah, po odgovornostnih delih in o izidih  C
Nasprotje od razumnega odločanja je nespametno      odločanje,      lahko tudi ne s pametjo, presojano po nekih  C
sodilu je optimalno nekaj drugega. Razumno      odločanje      je usmerjeno k ciljem in kakovosti izidov  C
prepletenost raznih disciplin, ki so pomembne za      odločanje.     To pomeni, da morajo odločevalci upošmira-1534  C
Še posebej pa teorije odločanja in modele za      odločanje      skozi vedenjske vede, ekonomiko, statistiko  C
matematičnih orodij modeliranja in simuliranja za      odločanje.     To je treba dopolniti tudi z vedenjskimi vidiki  C
ved ter posebej teorij odločanja in modelov za      odločanje      skozi vedenjske vede, ekonomiko, statistiko  C
Organiziranje odločanja ter informiranje za      odločanje      Procese razreševanja zadev je treba organizirati  C
formalna organiziranost podjetja, informiranje za      odločanje,      raba ustvarjalnih metod za razreševanje zadev  C
odločanja. Formalna organiziranost daje okvire za      odločanje      s pooblastili po ravneh odločanja, z delegiranjem  C
pristojnostmi. Informacije so bistvene za      odločanje.     Delimo jih na izvedbene, vnaprejšnje in povratne  C
tudi obnesla - v bistvu gre za informacije za      odločanje,      predvsem ekonomske in poslovne. Analiziranje  C
trojnost informiranja, to pa daje dobro podlago za      odločanje.      Za urejanje zadev, razreševanje problemov in  C
Za urejanje zadev, razreševanje problemov in      odločanje      so koristne ustvarjalne metode, na primer: tehnika  C
marsikaj. . / . / stran 362 . / INTUITIVNO      ODLOČANJE      Povezanost intuicije, izkušenj in znanja  C
intuicije, izkušenj in znanja kot podlage za      odločanje      Za odločanje v podjetju so izrednega pomena  C
izkušenj in znanja kot podlage za odločanje Za      odločanje      v podjetju so izrednega pomena vživljanje in  C
rabo in razvijanje intuitivnih spretnosti za      odločanje.      Fiziološki vplivi polovic velikih možganov  C
in čustev pri odločanju. Raba intuicije za      odločanje      Intuicija gre pogosto prek roba razumnega  C
1.      Odločanje      je del urejanja zadev v organizaciji.Zadeve  C
4.      Odločanje      je ponavadi zapleteno.Možno je, da se ponavlja  C
Ustvarjalne odločitve potekajo kot strateško      odločanje      ob spremembah. 5.   C
11. Za      odločanje      v organizaciji so izrednega pomena intuicija  C
3. Kako ločimo      odločanje      po zapletenosti in po vrstah odločitev v organizaciji  C
Razmišljajte o interdisciplinarnih vplivih na      odločanje:      po posameznih vrstah in celovito! 6.   C
8. Zakaj intuicija sama ne zadostuje za      odločanje      in s čem jo je treba povezovati? 9.   C
6. Kralj, Janko: Urejanje zadev in      odločanje      v podjetju, Visoka šola za management v Kopru  C
8. Kralj, Janko: Urejanje zadev in      odločanje      v podjetju, Visoka šola za management v Kopru  C
9. Kralj, Janko: Urejanje zadev in      odločanje      v podjetju, Visoka šola za management v Kopru  C
/ . / stran 379 . / Z načelom ranga ločimo      odločanje      od izvajanja, z načelom faz ločimo naloge načrtovanja  C
Sodelavci tima morajo imeti tudi pooblastila za      odločanje,      ki je potrebno za izpeljavo procesa.Ljudje,  C
ralizacija ob neprisilni integraciji skupnih funkcij.      Odločanje      je decentralizirano, ker se vse pomembnejše  C
nove razmere, ki zahtevajo predvsem izvirno      odločanje.      Ustvarjalnost je pomembnejša od znanja, le miselno  C
podatkov in ne kdo ima boljše informacije za      odločanje.      Prve težave so se pojavile, ko je bilo treba  C
na tradicionalen način, in se ne vključuje v      odločanje      in delovno silo. želi delovati v organizacijah  C
viri (RSČV). Zanj so značilni decentralizirano      odločanje      (noben od nosilcev odločanja nima prevladujoče  C
spodbujajo k uresničevanju nalog. Pooblaščanje za      odločanje      praviloma pelje k večji zavzetosti sodelavcev  C
ZAPLETENOST DELA, NALOG / ODNOSI MED ČLANI IN VODJO /      ODLOČANJE      V SKUPINI / ZRELOST ČLANOV V SKUPINI / POTREBE  C
Ali imam kot vodja dovolj informacij za dobro      odločanje?      Sestavljenost problema: Ali je problem zelo  C
lahko sodelovali, če niso zainteresirani za      odločanje,      če imajo različne cilje in če si ne zaupajo  C
strukturo skupine kako in kdaj uporabljati      odločanje      v teamu, katere so prednosti in pomanjkljivosti  C
zaposlenih v neposreden proces dela, v njihovo      odločanje,      izvajanje dela in inovativno dejavnost.Po eni  C
formirana. Člani se strinjajo s postopki za      odločanje.      Člani si zaupajo in so odkriti v medsebojnih  C
analiziranje in reševanje problemov v zvezi z delom,      odločanje,      opravljanje nalog, upravljanje strojev in naprav  C
4.      Odločanje.     Kdo odloča?   C
Proces odločanja v teamu Teamsko      odločanje      ima prednosti in pomanjkljivosti.Nekateri mislijo  C
pomanjkljivosti. Nekateri mislijo, da je teamsko      odločanje      zapravljanje časa, ker je čas dragocen, končno  C
dragocen, končno je vodja po položaju pristojen za      odločanje.     Drugi menijo, da je teamsko odločanje daleč najboljše  C
pristojen za odločanje. Drugi menijo, da je teamsko      odločanje      daleč najboljše in bi ga bilo treba uporabiti  C
bolje razumejo končne odločitve. Teamsko      odločanje      ima tudi štiri pomanjkljivosti: Prvič, socialni  C
izrazito podpira mnenje enega člana. Teamsko      odločanje      ni učinkovito, če člani ne morejo prispevati  C
nekako oddalji. . / . / stran 564 . / Teamsko      odločanje      postane bolj centralizirano, s čimer je poudarjena  C
pogosto vključujejo naslednje značilnosti: skupno      odločanje,      medsebojne interakcije in medsebojno pomoč.  C
že v okviru informiranja omogočeno samodejno      odločanje      v zvezi s problemi, katerih reševanje je mogoče  C
nalog za izvajanje podatek Informacija za      odločanje      nalog za izvajanje - informacija o odločitvi  C
v velikem obsegu avtomatizirati rutinsko      odločanje     , kar je temelj informatiziranja organizacije  C
vodstva organizacij potrebujejo za poslovno      odločanje.     V zvezi s tem jim je namenjenih vse več očitkov  C
terjajo tudi drugačno informacijsko podlago za      odločanje.     Vodstva v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju  C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA