nova beseda iz Slovenije
načrtov in taktičnih planov organizacije ter | odločanje | o tem.To so še vedno planske sestavine v procesu | C |
Ljubljani junija 2001. . / . / stran 343 . / | ODLOČANJE | V ORGANIZACIJI VSEBINA POGLAVJA | C |
VSEBINA POGLAVJA Urejanje zadev in | odločanje | Proces odločanja | C |
Proces odločanja Intuitivno | odločanje | Nasveti managerjem | C |
so zadeve in kaj je urejanje zadev kaj je | odločanje | kako se lotevamo razreševanja problemov | C |
odločitev v organizaciji kaj obsega razumno | odločanje | kateri so koraki v procesu urejanja zadev | C |
. / . / stran 344 . / UREJANJE ZADEV IN | ODLOČANJE | Odločanje je nepogrešljiv sestavni del življenja | C |
UREJANJE ZADEV IN ODLOČANJE | Odločanje | je nepogrešljiv sestavni del življenja.Vsi nenehno | C |
razrešitev, izbira različice razrešitve kot | odločanje, | izvajanje in izvedba odločitev, tekoče spremljanje | C |
in povratno informiranje. Urejanje zadev in | odločanje | v organizaciji, kar je predmet naše obravnave | C |
organizacije, o katerih je treba odločiti. | Odločanje | pa je del urejanja zadev kot proces razreševanja | C |
vedeli dovolj. V organizaciji so problemi in | odločanje | upravljalnega, managementskega in strokovno | C |
Tedaj so pomembni tudi slogi odločanja. | Odločanje | je treba organizirati, zagotoviti pravo informiranost | C |
informiranosti, znanja, vednosti in izkušenj je | odločanje | lahko intuitivno, posebno če ni dovolj informacij | C |
ravni in rutinsko na nižjih ravneh. Za dobro | odločanje | je treba razumeti delovanje obeh polovic človekovih | C |
spoznanje problemov in iskanje njihove razrešitve, | odločanje | o razrešitvah z izbiro različice razrešitve | C |
zadev za urejanje in njihove pomembnosti | Odločanje | o posamezni izbrani zadevi Prepoznanje, analizir | C |
kar vse vpliva na razreševanje problema. | Odločanje | je proces razreševanja problemov in sprejemanja | C |
posamezne izbrane zadeve in izbira odločitve kot | odločanje. | V organizaciji je odločanje dejavnost managementa | C |
izbira odločitve kot odločanje. V organizaciji je | odločanje | dejavnost managementa v urejanju zadev. S pristojno | C |
managementa v urejanju zadev. S pristojnostjo za | odločanje | se, posebno v podjetju, managerji ločijo od | C |
podjetju, managerji ločijo od nemanagerjev. | Odločanje | v managementu je usmerjeno k ciljem kot želenim | C |
stanjem pa je drugi, izvajalni problem zadeve. | Odločanje | in izvajanje tečeta razvojno, zato je treba | C |
izvajalni problem pa razlika med stanji v času. | Odločanje | je razreševanje problemov z izbiro rešitve | C |
problema, razmišljanje o njem, razreševanje, | odločanje, | izvajanje odločitve in uresničitev.Proces iskanja | C |
razmišljanje o problemu, razreševanje problema, | odločanje | o problemu, izvajanje odločitve in uresničitev | C |
Razmišljanje o problemu Razreševanje problema | Odločanje | Izvajanje odločitve ? : ! . podatki | C |
4. | Odločanje | poteka s kombiniranjem navdiha, vživetja in | C |
lahko pa je tudi rutinska, ponavljajoča se. | Odločanje | je dinamičen (časovno razgiban) proces in ne | C |
ali izbira v danem trenutku. Tako opredeljeno | odločanje | je ustvarjalen proces, razrešitve so nerutinske | C |
se ponavljajo, informiranje je zanesljivo. | Odločanje | lahko poteka po vodilih in pravilih obnašanja | C |
postopka in ponavljanje odločitev. Strateško | odločanje | in strategije se nanašajo na ustvarjalne odločitve | C |
analizo politike organizacije kot podlage za | odločanje: | STRATEGIJSKO INFORMIRANJE | C |
in usodne spremembe ter razlike STRATEŠKO | ODLOČANJE | strateški cilji, zmogljivosti, poti za dosego | C |
pomembne in odločilne spremembe ter razlike | ODLOČANJE | Probleme je delno mogoče razreševati tudi | C |
tudi ciljno usmerjanje (vodila in strateško | odločanje) | .Na temelju dobre informiranosti o stanjih, težnjah | C |
s sočasnim nadziranjem izidov organizacije, | odločanje | o spajanju in odločanje o prenehanju organizacije | C |
izidov organizacije, odločanje o spajanju in | odločanje | o prenehanju organizacije. Managerske odločitve | C |
glede na okolje. Osrednja je pri tem delitev na | odločanje | splošnega managementa, ki združuje dele organizacije | C |
organizacije in povezuje organizacijo z okoljem, ter na | odločanje | funkcijskih, dejavnostnih in drugačnih odgovornostnih | C |
nadaljevanje v strateški management in v strateško | odločanje | ter v izvajalni management z izvršilnim taktičnim | C |
in izvajalnim odločanjem. Strokovnoizvajalno | odločanje | obsega odločitve, ki so tudi potrebne pri izvajanju | C |
Preostale vrste odločitev je mogoče razvrstiti v | odločanje | o funkcijah, po odgovornostnih delih in o izidih | C |
Nasprotje od razumnega odločanja je nespametno | odločanje, | lahko tudi ne s pametjo, presojano po nekih | C |
sodilu je optimalno nekaj drugega. Razumno | odločanje | je usmerjeno k ciljem in kakovosti izidov | C |
prepletenost raznih disciplin, ki so pomembne za | odločanje. | To pomeni, da morajo odločevalci upošmira-1534 | C |
Še posebej pa teorije odločanja in modele za | odločanje | skozi vedenjske vede, ekonomiko, statistiko | C |
matematičnih orodij modeliranja in simuliranja za | odločanje. | To je treba dopolniti tudi z vedenjskimi vidiki | C |
ved ter posebej teorij odločanja in modelov za | odločanje | skozi vedenjske vede, ekonomiko, statistiko | C |
Organiziranje odločanja ter informiranje za | odločanje | Procese razreševanja zadev je treba organizirati | C |
formalna organiziranost podjetja, informiranje za | odločanje, | raba ustvarjalnih metod za razreševanje zadev | C |
odločanja. Formalna organiziranost daje okvire za | odločanje | s pooblastili po ravneh odločanja, z delegiranjem | C |
pristojnostmi. Informacije so bistvene za | odločanje. | Delimo jih na izvedbene, vnaprejšnje in povratne | C |
tudi obnesla - v bistvu gre za informacije za | odločanje, | predvsem ekonomske in poslovne. Analiziranje | C |
trojnost informiranja, to pa daje dobro podlago za | odločanje. | Za urejanje zadev, razreševanje problemov in | C |
Za urejanje zadev, razreševanje problemov in | odločanje | so koristne ustvarjalne metode, na primer: tehnika | C |
marsikaj. . / . / stran 362 . / INTUITIVNO | ODLOČANJE | Povezanost intuicije, izkušenj in znanja | C |
intuicije, izkušenj in znanja kot podlage za | odločanje | Za odločanje v podjetju so izrednega pomena | C |
izkušenj in znanja kot podlage za odločanje Za | odločanje | v podjetju so izrednega pomena vživljanje in | C |
rabo in razvijanje intuitivnih spretnosti za | odločanje. | Fiziološki vplivi polovic velikih možganov | C |
in čustev pri odločanju. Raba intuicije za | odločanje | Intuicija gre pogosto prek roba razumnega | C |
1. | Odločanje | je del urejanja zadev v organizaciji.Zadeve | C |
4. | Odločanje | je ponavadi zapleteno.Možno je, da se ponavlja | C |
Ustvarjalne odločitve potekajo kot strateško | odločanje | ob spremembah. 5. | C |
11. Za | odločanje | v organizaciji so izrednega pomena intuicija | C |
3. Kako ločimo | odločanje | po zapletenosti in po vrstah odločitev v organizaciji | C |
Razmišljajte o interdisciplinarnih vplivih na | odločanje: | po posameznih vrstah in celovito! 6. | C |
8. Zakaj intuicija sama ne zadostuje za | odločanje | in s čem jo je treba povezovati? 9. | C |
6. Kralj, Janko: Urejanje zadev in | odločanje | v podjetju, Visoka šola za management v Kopru | C |
8. Kralj, Janko: Urejanje zadev in | odločanje | v podjetju, Visoka šola za management v Kopru | C |
9. Kralj, Janko: Urejanje zadev in | odločanje | v podjetju, Visoka šola za management v Kopru | C |
/ . / stran 379 . / Z načelom ranga ločimo | odločanje | od izvajanja, z načelom faz ločimo naloge načrtovanja | C |
Sodelavci tima morajo imeti tudi pooblastila za | odločanje, | ki je potrebno za izpeljavo procesa.Ljudje, | C |
ralizacija ob neprisilni integraciji skupnih funkcij. | Odločanje | je decentralizirano, ker se vse pomembnejše | C |
nove razmere, ki zahtevajo predvsem izvirno | odločanje. | Ustvarjalnost je pomembnejša od znanja, le miselno | C |
podatkov in ne kdo ima boljše informacije za | odločanje. | Prve težave so se pojavile, ko je bilo treba | C |
na tradicionalen način, in se ne vključuje v | odločanje | in delovno silo. želi delovati v organizacijah | C |
viri (RSČV). Zanj so značilni decentralizirano | odločanje | (noben od nosilcev odločanja nima prevladujoče | C |
spodbujajo k uresničevanju nalog. Pooblaščanje za | odločanje | praviloma pelje k večji zavzetosti sodelavcev | C |
ZAPLETENOST DELA, NALOG / ODNOSI MED ČLANI IN VODJO / | ODLOČANJE | V SKUPINI / ZRELOST ČLANOV V SKUPINI / POTREBE | C |
Ali imam kot vodja dovolj informacij za dobro | odločanje? | Sestavljenost problema: Ali je problem zelo | C |
lahko sodelovali, če niso zainteresirani za | odločanje, | če imajo različne cilje in če si ne zaupajo | C |
strukturo skupine kako in kdaj uporabljati | odločanje | v teamu, katere so prednosti in pomanjkljivosti | C |
zaposlenih v neposreden proces dela, v njihovo | odločanje, | izvajanje dela in inovativno dejavnost.Po eni | C |
formirana. Člani se strinjajo s postopki za | odločanje. | Člani si zaupajo in so odkriti v medsebojnih | C |
analiziranje in reševanje problemov v zvezi z delom, | odločanje, | opravljanje nalog, upravljanje strojev in naprav | C |
4. | Odločanje. | Kdo odloča? | C |
Proces odločanja v teamu Teamsko | odločanje | ima prednosti in pomanjkljivosti.Nekateri mislijo | C |
pomanjkljivosti. Nekateri mislijo, da je teamsko | odločanje | zapravljanje časa, ker je čas dragocen, končno | C |
dragocen, končno je vodja po položaju pristojen za | odločanje. | Drugi menijo, da je teamsko odločanje daleč najboljše | C |
pristojen za odločanje. Drugi menijo, da je teamsko | odločanje | daleč najboljše in bi ga bilo treba uporabiti | C |
bolje razumejo končne odločitve. Teamsko | odločanje | ima tudi štiri pomanjkljivosti: Prvič, socialni | C |
izrazito podpira mnenje enega člana. Teamsko | odločanje | ni učinkovito, če člani ne morejo prispevati | C |
nekako oddalji. . / . / stran 564 . / Teamsko | odločanje | postane bolj centralizirano, s čimer je poudarjena | C |
pogosto vključujejo naslednje značilnosti: skupno | odločanje, | medsebojne interakcije in medsebojno pomoč. | C |
že v okviru informiranja omogočeno samodejno | odločanje | v zvezi s problemi, katerih reševanje je mogoče | C |
nalog za izvajanje podatek Informacija za | odločanje | nalog za izvajanje - informacija o odločitvi | C |
v velikem obsegu avtomatizirati rutinsko | odločanje | , kar je temelj informatiziranja organizacije | C |
vodstva organizacij potrebujejo za poslovno | odločanje. | V zvezi s tem jim je namenjenih vse več očitkov | C |
terjajo tudi drugačno informacijsko podlago za | odločanje. | Vodstva v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |