nova beseda iz Slovenije
in prazne, telesa izsesana, tako da je visela | obleka | ohlapno na njih, kakor na okostniku ... Nekatere | A |
resnično ni človek, si je mislil. Tu sedi, | obleka | slaba in ogoljena, lica vsa sestradana in nič | A |
svežnju pa je bila bela, svilena, sladko šumeča | obleka; | položila je nanjo obedve roki, dolgi, tenki | A |
roke na kolena. ”To je namreč moja poročna | obleka | ...Sinoči jo je prinesla, pa mi je bilo nekoliko | A |
prav tako, kakor ostane v skrinji vdove poročna | obleka. | Skrbno je zganjena, shranjena in pogrnjena, le | A |
razmetano in razbrskano. Na steni je visela | obleka | tako nagosto, kakor v štacuni: jopiči vsake | A |
Kar je, je! Perilo je bilo v nji in pražnja | obleka | -- Bog z obojim!“ Tako sta živela in spala | A |
moj obraz, da bi ne bila tako zanikrna moja | obleka, | da bi ne bilo moje kretanje tako smešno in nerodno | A |
... Na glasni cesti se je ustavil voz; | obleka | je zašumela, zazibal se je širok slamnik. | A |
kravata je visela na telovnik -- vsa ohlapna | obleka | je smešno visela na grobih kosteh.Ampak obraz | A |
domislil Peter nenadoma, kako je umazana njegova | obleka, | kako je še on sam ves neroden in otročji, nevreden | A |
”Zbogom, Peter!“ Vstala je, bela | obleka | je zašumela.Peter pa je klečal v postelji pred | A |
Gradnik z onesveščeno domačo hčerjo na rokah. | Obleka | se je lomila na njem v pasu, ker je bila zmrznila | A |
prevlečenem odru pod človekom, ki se mu rdeča | obleka | tesno prilega mišičastega telesa.Brezkončna | A |
je začela vleči prava primorska burja. Mokra | obleka | mi je začela ledeneti. V škornjih so mi odreveneli | A |
tokrat naredila toliko žegnov, da je bila celotna | obleka | dosegljiva.Navadno smo zmeraj nekaj dokupovali | A |
verniki vendarle dati tudi toliko nase, da je tudi | obleka | primerna.No, ali bi bilo vam všeč, če bi hodili | A |
do peta. Bilo pa je tako mraz, da se mi je | obleka | takoj strdila na telesu.Odtajal sem se šele | A |
Pokorite se!« | Obleka | je res kar kapala s tega izvrstnega spoznavalca | A |
Ali ni čeden?« Čeden sicer ni bil, ker je nova | obleka | visela na njem kakor na plotu, a pritrdil sem | A |
v bregu na levo od cerkve. Prodajala se je | obleka, | ponajveč pa sladke reči.Ali pred mašo se še | A |
kazala rdeča podloga. Bila je to vroča, stara | obleka | za stare ženske in že tedaj precej redka. | A |
glavica ni opešala pod tem lepim bremenom! | Obleka | se ji je tesno oprijemala telesa, tako da so | A |
Dunajsko cesto tik špitalske cerkve. Belopikasta | obleka | in nekaj orodja, katero je nosil v rokah, je | A |
še plačane niso bile. Med temi je bila tudi | obleka | grofa Otona.»Čemu naj jih pozdravljam, ki me | A |
Kaj so vam mari božji svetniki! Nova | obleka, | nov svilnat trak za lase, vse táko vas bolj | A |
da ni bilo cvenka, da bi se napravila nova | obleka, | brez katere tudi takrat ljubljanska gospa, če | A |
Pichlerjeva: »In Pillerica! Ali ne visi na njej | obleka, | kakor bi na plankah visela!« Primčeva je dostavila | A |
Kdo je ta človek? | Obleka, | silno obnošena in lahka, pričevala je o uboštvu | A |
obraščeno razprostiralo veje nad njim. Njena bela | obleka | in pa še bolj beli vrat se črtata od temnega | A |
besedo ustavlja pred vso družbo to človeče! » | Obleka | ne dela človeka in uniforma ne vojaka!Zato me | A |
k tlom, da se je nesrečnemu strelcu pobelila | obleka. | Tolpa vran, ki je počivala nekje v lesu, dvignila | A |
Jezdec bil je visoke postave in širokih pleč; | obleka | pa se mu je videla, kakor da bi pogrešala strežaja | A |
obraza so se ji usipali kodrasti lasje, in bela | obleka | okrog vitkega telesa dajala ji je prečuden vtis | A |
bili valovi pripluli mrtvo žensko truplo. Bela | obleka | se je tesno prijemala njenih udov, lasje pa | A |
da se je mama hipoma zopet pomladila! Črna | obleka | je zginila kar čez noč; vsako jutro pa si je | A |
Pri vsakem kosu je zakričala: »Čigava je ta | obleka? | «Ciganka je točno odgovarjala: »Našega ljubega | A |
prikazal moj mož. Bil je bel kot vosek in vsa | obleka | na njem se je svetila.Šel je brez greha iz življenja | A |
pogledati: na glavi lasje šopoma izpuljeni, | obleka | raztrgana; ko je počasi zlezel na noge, se je | A |
devetero gub in pot me je oblil, da je bila mokra | obleka | na meni.Kar sem bil gospodar obeh visoških kmetij | A |
dolgo pot za sabo, ker je bila v neredu njena | obleka | in njen obraz ves utrujen. Kar pričela je: | A |
Prikazal se je na vršini. Dolga | obleka | se mu je prijemala udov.Ali vendar je plaval | A |
težki, svetli lasje v skoraj pšenični barvi. | Obleka | iz belega platna ji je ob šivih in robovih bila | A |
Slušalo bi te krdelo krščenic in hlapcev, | obleka | bi ti bila iz svile in žameta in vse bi te častilo | A |
od pričakovanja, oči se svetile in smehljale; | obleka | mu je bila pretkana z zlatimi in s srebrnimi | A |
močna stegna, a v nadlehtju se mu je hodnična | obleka | tesno napenjala od nabreklega mišičevja. »O | A |
skrbno ogleda, ali ni kaj poškodovana med jedjo | obleka | ‒ iz navadnega blaga in na videz precej ponošena | A |
trideset let star biti. Bil je srednje rasti, | obleka | mu je bila, dasi ni imela nič gizdalinskega | A |
iz službe izstopivšega lajtnanta izkazovala. | Obleka, | najokusneje po najnovejši šegi ukrojena, oprijemala | A |
Nič ni več premišljala, kaj bi storila, njena | obleka | je zašumela skozi debelo, redko, golo, strmečo | A |
Kvas na prvi pogled vsakemu zanimiv človek. | Obleka | njegova bi morda v vélikih mestnih sobah ne | A |
razkuštranih, sem ter tja že osivelih, dolgih las. | Obleka | ni določila, ali je gospod Dolef star krojač | A |
svislih, v slamo zarit, prespal, bila mu je tudi | obleka | raztrgana, da je záplata záplato krila.Mnogo | A |
Jožek. Na prsih je morala druga rana biti, kajti | obleka | je bila okrvavljena zelo. Ranjenik je hotel | A |
zadnjimi durmi malo obstoji, pogleda, ali mu | obleka | dobro stoji, pogladi lase ter se odkašlja in | A |
mu je bil ta in ta neznan; Petrova gosposka | obleka | je storila vendar, da so se jeli spraševati | A |
in kozji rog in roženico; vse kakor Jernej. | Obleka | mu je bila tu in tam malo prevelika. Robevnica | A |
soržičen kruh in jabolčni krhlji. Premočena | obleka | se je v soncu parila na njem, v njem pa se je | A |
odgrne plašč, v katerem je zavit, in videti je | obleka | sicer kmečka, vendar iz boljšega blaga, dasiravno | A |
Ne gane se. Lice je bledo, na prsih | obleka | krvava, roko ima obvezano, mrtev je! »Jezus | A |
ruto v roki, šumela je njena na pol svilena | obleka, | prepelica je v detelji prepelela, škrjanec pel | A |
Boletova je bila jako lepa dama in okusna njena | obleka | jo je storila še zanimivejšo. Pa danes so bile | A |
malone starikavo lice, obnošena, zanemarjena | obleka, | ogoljena potna torbica, katero je držala v rokah | A |
z glasnim vriščem, ko je zašumela dekličina | obleka | pred njim. Tako je prišla grofica kmalu na majhno | A |
pogled, da sta dobro imovita gospodarja. Njiju | obleka | in njuno nekako oblastno vedenje pričuje o tem | A |
in prineseta Samoradovo obleko na čoln, in ta | obleka | se precej sama ob sebi obleče na telo omedlelega | A |
mizo sključen sivček dolge razmršene brade. | Obleka | mu je medvedova koža, prevezana s trto.Ves zamišljen | A |
zadoščam sam sebi, kakor se to spodobi modrijanu; | obleka | mi je medvedja koža, živež tista roža.Več ne | A |
dvajset krepkih mož, ki se ustavijo na Triglavu. | Obleka | jim je od kož, pokrivalo gobov klobuk, obuvalo | A |
izhod iz te doline, kje in kako se dela njih | obleka, | od kod jim prihaja vsakdanji živež in od česa | A |
je odkazan sedež gospe Cvetani Pavličevi. | Obleka | ji je črna, obraz bled in miren, vsa podoba | A |
nadaljuje: »Abadon mi je vrnil telo in obleko. | Obleka | je bila kakor nova; telo pa se mi je zdelo nekamo | A |
rokavice iz jelenove kože.« »Vaša gosposka | obleka | ni za Triglav.Nobena kmetica vam pa ne posodi | A |
A kaj še! | Obleka | ji ni bila všeč: preveč preprosta ji je bila | A |
»Če je pa tako, pa grem! Ali je | obleka | že pripravljena?« »Že!« | A |
dekleta pa šapelj. Kaj lepo se jim je podajala ta | obleka. | Zlasti pa se jim je vse prav dobro prilegalo | A |
roko pa vzemi tale zavitek! V njem je zame | obleka, | kakršno nosijo turški trgovci, in tudi nekaj | A |
zdravnik; ne glejte me tako plašno; obraz in | obleka | ne obeta mnogo, vem, a na vnanjost ni gledati | A |
ste, ne vem; samo toliko mi je jasno, da se | obleka, | ki jo nosite, ne strinja z vašim bitjem.« »Dalje | A |
in vendar ‒« »Nekoliko drugačen sem, kajne? | Obleka, | ljubi gospod, sama obleka, drugega nič, vas | A |
drugačen sem, kajne? Obleka, ljubi gospod, sama | obleka, | drugega nič, vas moti.« In res je bil Záboj | A |
tako da ga je bilo težko poznati. A ne samo | obleka; | obraz, pogled, glas, vse je bilo nekako čudno | A |
okrogloličnega človeka ni bilo med njimi; njih | obleka | je bila zanemarjena in težko da kateremu po | A |
je bilo videti šibkega životka. Lahka, tanka | obleka | brez rokavov ji je sezala samo do kolen.Goste | A |
sramežljivosti sklenjeni nad prsmi, s katerih ji je ravno | obleka | zdrsnila na kolena!‒ Ko se siloma odtrgaš tem | A |
brez pomoči v tujem mestu, zadnji novčič izdan; | obleka, | postelja, orodje vse prodano, zdaj je čisto | A |
Po životu mu ni naredila nobene rane, tudi | obleka | na njem je ostala cela.Prstan pa mu je strela | A |
zvrtilo v glavi, kakor da jih je vrag obsedel: | obleka | iz domačega platna se jim zdi preberaška, preveč | A |
vdrugič: na glavi je nosil zelen venec, obraz in | obleka | sta se mu svetila kakor sonce.In mati je spoznala | A |
in trpežna. Če se mu je razparal čevelj ali | obleka, | ni klical precej čevljarja ali krojača, ampak | A |
cerkev, po maši so jo zagledali sosedje v Krki. | Obleka | se ji je bila nataknila na vejo bližnjega drevesa | A |
umolkne ves prestrašen. Šele sedaj vidi, da mu je | obleka | vsa raztrgana.Hlače so bile preklane in vse | A |
A bilo je vse zaman. | Obleka | je zevala na vseh koncih in krajih, pa naj je | A |
po strmini. Skrbela ga je njegova nesrečna | obleka | in bil je ves žalosten in pobit.Resnično ‒ ne | A |
prevrnil v prepad ... Joj, pa se je raztrgala | obleka! | Samo klobuček je cel in pa petelinje pero, o | A |
strahu. Tujci so nosili dolge brade in brke; | obleka | jim je bila razcefrana in oguljena.A to ni prestraši | A |
dvignila. Sedaj šele je zapazila, kako je dekličina | obleka | vsa raztrgana in roke vse razpraskane in krvave | A |
veliko vedeli povedati. Kako ji pristaja modra | obleka, | ko ima svetle lase!Ta naša Micka! | A |
Lasje na glavi so se ji sprijeli. | Obleka | se ji je držala telesa.Po licih in čelu so se | A |
pogledal po praznih kljukah, kjer je navadno visela | obleka | hlapov. Takrat je zopet opazil hlapca ena zmečkani | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 86 186 286 386 486 586 686 786 886 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |