očetom (101-200)

še ni poiskal, kjer se je bil srečal nekoč z	očetom,	vrnivšim se domov na vojaški dopust: ker si	A
zgodaj oženila in dobila zarod. Kmetovala sva z	očetom	vred na zemlji bega, ki ni poznal Boga.Neusmiljeno	A
je rekel deček. »Nu, kako sta hodila z mojim	očetom?	« »S Tunjico sva vzela rodbini ter se napotila	A
ugledno, vsem premožnim meščanskim hčeram, njih	očetom	in materam se je klanjal spoštljivo in dostojno	A
spoznaš v terenu.« »S Kolovraškega je doma, z	očetom	sva večkrat šivala tam.Že čevlje sem ji meril	A
govori že, v kakšnih razmerah živiš s svojim	očetom,	sicer ne morem nadaljevati.« »Ž njim nočem biti	A
nerodno bi mu bilo in neprijetno govoriti s svojim	očetom.	Bolje je, da se danes še ne vidita.	A
bi, da ste vi priča, kako in kaj se pomenim z	očetom	vašega tovariša, rada bi, da bi vi vse slišali	A
raki in ptiči v pokritih skledah na eno dve k	očetom	kapucinom. No in potem se je razvijala stvar	A
Potem je skočil v čoln, pljunil v roke in z	očetom	odrinil od kraja. »Hoj!« je dejal kučigazda	A
mora še par dni, da prinese prilika besedo z	očetom	...Da bi zdajle hodila v Ljubljano po svoje reči	A
je, da izpregovori danes odločilno besedo z	očetom,	bodi potem, kakor hoče! Bilo je torej tretjega	A
Spomnil se je, da mu je mati povrhu zagrozila še z	očetom	‒ o joj! oče, kadar je bil jezen, ni nič gledal	A
Zapazil je bil sinov beg. Da beži pred svojim	očetom,	ga je zbodlo, in znatno se mu je ohladilo prijaznejše	A
izgubil. Potem je poslušal Nančin pogovor z	očetom	in je majal z glavo ‒ ni bil zadovoljen z Nančo	A
kom neki bi dedovala: za kom drugim kakor za	očetom!	‒ V hudih stiskah smo bili, brez hrane, brez	A
ga vlekel s seboj. »Pokažem ti, bežati pred	očetom!	Od kod prihajaš?«	A
mu je množilo jezo. Polglasno je revskal za	očetom:	»Tat, tat, tat!« Kocmur je zdajci razumel sina	A
Dejal je: »Da!« Pa sta se hitro sporazumela z	očetom:	Peter mora napeti vse sile, da popravi v šoli	A
ga podmetavajo pod brazdo. Lukec pa je šel z	očetom	v les.Dasi še ne veš, kje je ta naša njiva,	A
in v glasu je bila slutnja in hrepenenje. »Z	očetom	sem govoril.« »Z našim?«	A
se je dobilo drobno poleno. Nekoč sva šla z	očetom	v te Delče ‒ tako so rekli tej razdeljeni strmini	A
hišo in povedala, da je napreženo. Sedla sva z	očetom	na voz, mati me je zavila v svojo zimsko ogrinjalko	A
Nanjo je natrla črno mazilo. Z	očetom	sta ves čas modrovala.Ko je vse pripravila,	A
/ Tik pred začetkom šole sva odpotovala z	očetom	v Radovljico.Peš je bilo za moj korak kar poldrugo	A
večkrat sešla. Ko smo se tako spoznali, sva šla z	očetom	v mesto, da me je zapisal v šolo. Po vpisu me	A
nalogo pisal.« ‒ »Tu je kamra, kjer spiva z	očetom.	« ‒ Pokazali so mi kuhinjo in lično sobico Micke	A
poznaš?« »Bil sem že na Bledu in sva šla z	očetom	po mostu čeznjo.« »Ko je bil tu sam led, ljudi	A
gozda. Bilo mi je kakih osem let, ko sva šla z	očetom	tja.Pomladi je bilo.	A
Nejček je klopotal z drobnimi coklicami za	očetom.	Prav nič ni zaostajal, še prehiteval ga je, da	A
zvečer Nejcu povedali, kam in zakaj pojdeta z	očetom	v Radovljico, se je upiral in branil ves nemiren	A
skočil k Šimnovim. Moral je povedati, da pojde z	očetom	v Radovljico in da ne more po drva. Marjanica	A
je do ušes in pošepetal: »Veš, zakaj greva z	očetom	v mesto? Izročijo mi!«	A
Janezek se ga je tesno oprijel in koracljal z	očetom.	Šla sta v hlev.	A
ločile plevel od zelenjadi. »Ko bi še pred	očetom	prestala!« je začela razmišljati. Kar takoj	A
pravzaprav sedaj vsega konec. Slutila je, kaj bo z	očetom,	ko zve, in se bala.Pripravljena je bila na vse	A
Ležem ali brez upanja. Samo da ležem k	očetom	‒ svoboden!« Starec je sklonil glavo in umolknil	A
je kaj dolgčas in ali kaj hudo jokaš. Midva z	očetom	sva tako žalostna, ker te ne vidiva in ne slišiva	A
danes pomnim tiste sanje. Domov sva jo mahala z	očetom.	Imel sem čez rame nove škornje, v žepu pa deset	A
Zakaj to ni bila fara, kjer sem bil prvič z	očetom	in potem tudi še z gospodarjem.To je bil neznan	A
»Jezus, Gašper! Prav gotovo sta se sprla z	očetom.	« Božnar, naglušen, ga ni spoznal.	A
stepala sneg s pleč in škornjev. »Ali sta se z	očetom?	« je pošepetala mimogrede Gašperju. »Ne povej	A
ji je vendarle kopnel. »Kako sta opravila z	očetom?	« je ponovila glasneje, da je slišal tudi Božnar	A
ukazu res naenkrat majhen - kot deček - pred	očetom.	Plaho je izdal:	A
Taka je šega. In zato sta se zedinila z	očetom,	da obvesti tudi oba brata Gašper. Mlinar	A
Boltežarju solze. V veži sta se srečala z	očetom.	Molče so si segli v roke in si jih stisnili.	A
Sredi vožnje med postajo, na kateri sva z	očetom	vstopila, kadar sva se skupaj kam peljala, in	A
za vselej. Zjutraj tistega dne, ko sva se z	očetom	odpeljala na izpit, pa sem opazila, da jo je	A
pomislila. Preostali konec vožnje si nisva z	očetom	nič več rekla in tudi z vlaka sva stopila brez	A
bodo postrelili,« je povedala mama, ko sva z	očetom	prišla domov. »Kdo je to rekel?« se	A
Skoraj prazni liter, ki je stal na mizi tik pred	očetom,	je v loku poletel čez prag in se po čudnem naključju	A
samo mama. Ona je bila vedno tesno povezana z	očetom.	Bolj kakor druge žene.	A
kje si doma pri svoji mami, začeti moraš pa z	očetom,	da ne boš takoj spet potlačila vsega skupaj	A
Nemčiji jo čaka letalska karta za naprej. Za	očetom.	V Avstralijo.	A
mogla verjeti! Sicer je govorila, da bo odšla za	očetom,	vendar mi to takrat ni prodrlo v zavest.Mislila	A
imam tudi Tebe tako rada. Vseeno moram za	očetom,	brez njega zame ni življenja.Morda te moje	A
rešila iz najhujše gneče. »Saj veš, s tvojim	očetom	sva bila mrzla bratranca,« je pravil možakar	A
čepenja so ga bolele vse kosti, vendar je bežal za	očetom	in deklo, ki sta bila izginila v hišo.Očetova	A
okno zlahka ujel sleherno besedo pomenka med	očetom	in nepovabljenim gostom.Zavedal se je pač, da	A
po gozdu. Nazadnje se je ustavil pred mojim	očetom,	ki so še enkrat preiskovali vse kotičke.	A
porazgubili k solzečim se materam in resnim	očetom.	Tako kot njim se je zgodilo še neštetim drugim	A
zgodilo še neštetim drugim fantom, možem in	očetom,	in tista nedelja je kar brnela od joka in prisiljenega	A
pokvariti, kar je stežka izbojeval v večurni borbi z	očetom,	je viknil: »Poslušaj, Lovrek!	A
resnične izvore svoje mržnje in svoje zlobe... Z	očetom	vred sem se čutil krivega pa sem hotel zares	A
saj se ne ženi z njo, ampak z Vido... Z njenim	očetom,	dobrodušnim možem, pa sta si bila takoj dobra	A
pobegnila. Zvečer je stala s povešeno glavo pred	očetom	in materjo in štirinajst dni nato je bila poroka	A
cesarski cesti, med ljudmi...“ Mihče je prišel z	očetom	in teto iz zakristije.Voz je čakal, sedli so	A
to vrečo, saj ni tvoja mati! Pokaži se svojim	očetom,	bodi vesel, da jih imaš toliko!“ Črna kučma	A
kratek je čas. Ni pametno, da bi se jokala nad	očetom	in da bi mu očitala; pred Bogom bo izbrisal	A
mi zapojete zadnjo pesem, boste peli svojim	očetom	in svoji mladosti. Sinoči sem videl, da je šla	A
srce lije. Še včeraj bi bil pokleknil pred	očetom,	pa da je vzdignil palico nad menoj, nocoj pa	A
otroci, ki se pripeljejo ob rani zori v mesto z	očetom	in z materjo na nerodnem vozu, visoko obloženem	A
njim in niso več ugasnila. Poleti je hodil z	očetom	v gozd; na jesen je dobil drobno knjižico in	A
naprej ter se skril za ovinkom, da bi ne hodil z	očetom.	”Sedi, Tone, se bova učila!“ mu je rekel	A
rekla mati. Toliko, da smo si segli v roko z	očetom,	z brati in sestrami; takega nismo bili vajeni	A
hotel besedo, ali bil sem kakor otrok, ki gre za	očetom	molče po stopnicah in se boji zaslužene kazni	A
starejši osemletni fant je zajokal in je tekel za	očetom	in materjo po klancu, dokler ga nista spodila	A
zaklical na pragu in tekel po klancu navzdol za	očetom,	ki je odhajal za zmerom, - oče pa se je obrnil	A
Šel je, kakor na smrt obsojen, in je šel za	očetom	- izgubil se je in je umrl med tujimi ljudmi	A
vsako jutro, povedati pa ni mogel nič, kako je z	očetom;	ni jim bilo ne boljše, ne slabše.In kako bi	A
tja gor, Berta, v tisto sobo, ki jo poznaš, z	očetom	in z materjo se vrni tja in s svojo sestro;	A
zgodnji mladosti -- povejte to svojim materam in	očetom	skrbnim!“ Ozrl se je v okna, ki so bila vsa	A
saj ne rečem, da je bilo prav, da sva te z	očetom	silila.Prav ni bilo, in Bog je obrnil le po	A
Samo to mi je žal, da tega prej nisva vedela z	očetom.	Potem sva oba vedela, da mora biti tako.«	A
sem tudi jaz premagal in se vsedel s svojim	Očetom	na njegov sedež...« Anica je dvignila	A
mrjo! Niso grešili, v veselje bi bili rasli	očetom	in meni.Pa si jih vzel, Gospod!	A
znašaš nad nečednim nje . / . / stran 139 . / nim	očetom,	ki te je žalil?Ali je to taka duhovska gorečnost	A
Podmelcu. Čakal je, da opravi župnik z njegovim	očetom	in ključarjema cerkvene posle v zakristiji,	A
da se bo maščeval nad starim, posmehljivim	očetom.	Sedel je v svoji pisarniški sobi, kamor je prihajal	A
hodil v dijaških dneh velikega upora s svojim	očetom.	Našel je mesto, kjer sta bila z očetom obstala	A
svojim očetom. Našel je mesto, kjer sta bila z	očetom	obstala, da bi se ločila, in kjer je obljubil	A
biriče. Ko ni vedela nikogar, jo je zapodil z	očetom	in opsoval.Dekle se je sušilo, zorelo sramoti	A
tista voda. Tončka govori v sanjah z rajnim	očetom,	kakor da ni umrl, z bratom Lovrencom, kakor	A
doživljenega raste Martinu iz spominov. Z rajnim	očetom	je prišel v Gorico.Čudovito veliko ljudi je	A
veliko ljudi je bilo po ulicah. Množica ga je z	očetom	potegnila na Travnik.Oče je hotel v cerkev,	A
bil onstran. Za véliki teden se je zaprl k	očetom	jezuitom in se pripravljal na velikonočno spoved	A
naši Liski prisežem, da je bil! Ko sem šel z	očetom	na sejem v Trnovo, je tam neki mož v gosposki	A
prepričanja, da mi ne more spodleteti. Tako sva z	očetom	potrkala na vrata velike ljubljanske šole, ki	A
spominjal tudi trenutka, ko sva že leta 1873 z	očetom	odšla na Dunaj po nove zvonove.Ker sem imel	A
gvardijanu. Naša policija je izročena že tristo let	očetom	kapucinom, ki izvršujejo svoj posel na veliko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani