nemara (1.201-1.300)

pogledal v goščavo. Zakaj spomnil se je, da	nemara	tu nekje preži Pehta nanj.Naglo je šel po poti	A
Bogve, kaj dela Pehta?	Nemara	se razjezi in me pograbi za lase, ker sem tako	A
Dajte, teta Pehtara, poglejte, kaj mu je.	Nemara	ga je pičila osa, ali pa še celo sam modras	A
»Oko ima vse zalito. Saj ga je	nemara	res nekaj pičilo.Pojdi, pojdi, volkec!	A
Bogve, kaj mu je bilo,« je odvrnila Pehta. »	Nemara	se je samo oprasnil in mu je oko zateklo.«	A
Kam je izginil? Oj,	nemara	ga je hudobna Pehta pograbila in ga umorila	A
Ha, ti nesrečni otrok?	Nemara	si ga zopet ščipal po svoji navadi in ga dražil	A
strgal korenček ... Pa gre nocoj v daljne kraje in	nemara	ji je hudo, ker mora iz naših krajev.Pa kaj	A
pričakali ničesar. Muzelj je že menil, da se je	nemara	vendarle zmotil.Radi tega se je potuhnil pred	A
vendar poslušal z vso slastjo. Glejte si no ‒	nemara	pa vendarle ne bo propadla njegova preroška	A
Glej, glej ‒ o Danijelu govoriš. Pa si si	nemara	samo izmislil, da nas malo ostrašiš.« Muzelj	A
se pograbiš z medvedom? Od takrat si tak ‒	nemara	te je pa vendarle medved poškodoval in imaš	A
hodiš k njemu, če te ne povabi. Tudi tebe bi	nemara	grdo pogledal, če bi te zdajle videl tukaj.	A
Zato pa pojdi!	Nemara	se kmalu spet vidiva ... Le pojdi, da te oče	A
žareče oči in v srcu ji je vstala plašna misel: »	Nemara	pa le ni res, kar je včeraj Muzelj prerokoval	A
Govori!	Nemara	prav to, kar sem pričakoval in česar mi še manjka	A
popadle klešče. Obenem se je pa spomnil, da so	nemara	razbojniki vdrli v hišo in ga zdajle ubijejo	A
‒ »Kaj je zveri nocoj?« je vprašal. »Ali so	nemara	razbojniki za ograjo?Kdo bo hodil ponoči do	A
»Pa kakšna nesreča naj pride? I,	nemara	se strga divji medved črnemu možu z verige in	A
sto koščkov me bo raztrgal in požrl ... Oh, oh!	Nemara	zato, ker sem utrgal rožoponožo?« Gab je kar	A
Saj mi ne bo hudega. V Planici je lepo, pa bom	nemara	živel kakor tisti kraljevič iz petnajste dežele	A
vredna, da moram trpeti tak mraz zaradi nje? Ah,	nemara	še nesrečno umrjem, kot je umrl rajni Martin	A
nikjer je ni ‒ v zemljo se menda ni udrla?	Nemara	se je pa priklatil od kod kak malhar nepridipravski	A
ti ukradel ovce, pa kdo jo je potem ukradel?	Nemara	sta bila pa dva taka nepridiprava?Prvi je kradel	A
Pa nima brade in zato ni divji mož.	Nemara	je pa kak hudoben razbojnik, ki je pobegnil	A
In bog ve, kaj še vse pride?	Nemara	pride celo smrt pome, kakor je bila prišla po	A
storil nič žalega, pa me zapre sem v hlev in me	nemara	ne izpusti nikoli več iz njega.Oh, ali ni vse	A
so se oglasili zunaj trdi, glasni koraki. ‒ »	Nemara	je tisti kozavi mož?« je pomislil. »Semkaj prihaja	A
prihaja zato, da me izpusti iz hleva. Spoznal je	nemara,	da me je zaprl po krivem, in sem nedolžen.«	A
vprašal moža: »Kam pa me peljete, stric? Pa saj mi	nemara	ne boste spet kaj storili?Nedolžen sem, stric	A
« je mislil. »Pozno že mora biti, in mož me	nemara	potegne za ušesa, ker sem se tako zaležal ...	A
mislil: »Zdajle me bo ... Pograbil me bo in me	nemara	spet osuval zaradi nesrečne ovce.Sinoči se je	A
na pogradu. . / . / stran 78 . / Drugače se	nemara	mož še premisli in me nažene v hlev.Če bom pa	A
utegnil ustreliti?« je mislil strahoma. »Pa je	nemara	mož že mrtev, in jaz zaman čakam nanj?Medved	A
»Hm,« je zagodel mož. »Ali te	nemara	ne smem vprašati?Gab si ‒ ja, Lipnikov Gab.	A
Gabu bi se ne bilo treba nič zoprnega bati. Oj,	nemara	je bil mož danes celo doma pri Lipnikovih in	A
jo poženeva v stajo. Sonce je že zašlo in	nemara	se nemarni medved že spet plazi okrog in preži	A
jutri kar naravnost domov?« je pomislil hipoma: »	Nemara	se je očetu že polegla jeza?Morda ne bo nič	A
jeza ne poleže tako hitro. Če pridem domov, me	nemara	pograbi in potem zapodi od doma ...Ne grem!	A
Korotanu? Lahko tudi tam poginem od lakote, in me	nemara	še zapro kot potepuha?... «	A
Ali sluti, da ga nocoj pričakuje bridka smrt?	Nemara	naju je zavohal? ... Hencajte, pa bi mi ne bilo	A
prišel, medvedje hudobe pa še ni od nikoder.	Nemara	se je napotil nocoj v dolino, pa je vse najino	A
dasi je klical Gab za njim: »Ne hodite, stric!	Nemara	se je zver samo potuhnila in čaka na vas, da	A
ga je samo misel: »Če grem prepočasi, pride	nemara	k stricu Kezovcu prej smrt.Pa privedem prepozno	A
prebeliti in preslikati in potem, pravi, bi jo	nemara	tudi na novo posvetili.Bil je ves iz sebe...«	A
»Kaj ne!« je rekel prior. »	Nemara	je bil slišal za naše slikarje.In tako...«	A
vredni. Morda bodo še kaj postorili do mraka,	nemara	bodo.Še bolj verjetno pa je, da so se že spravili	A
Prišel sem na misel, da bi cerkvico prenovili. In	nemara	tudi znova posvetili, zakaj nesnago, ki je ostala	A
vekomaj amen. Naj se še pove, da bi bil slikar	nemara	le dosegel, da bi se ustreglo njegovi nespodobni	A
Friderika, ki pa sam ničesar več nima in bi	nemara	že moral svoj grad prodati, če bi ga naš opat	A
pa to vas briga?« se je obotavljal Matija. »	Nemara	bi me dali še zapreti, če bi šel z vami v hišo	A
kaplan. »Kdor od nas, recimo, spozna, da je	nemara	mnogo neresnice v tem, kar razklada ljudem s	A
morda ni nikjer te duše, sploh nobene duše!	Nemara	konča smrt naše življenje tako kakor bilko na	A
župnika, ne voznika, ne organista, ne Andraža in	nemara	tudi te postaje ne in vse njene okolice. Župnik	A
jaz, ki sem videla prvega človeka, bom videla	nemara	tudi zadnjega.Tudi vaša dela propadejo v neskončnost	A
Ali pa je to vse drugače.	Nemara	je spomin z onega sveta.Nevidna moč leti zraven	A
hiši je bilo toplo, a tam zunaj mraz, sneg in	nemara	burja.Okoli njega je bila njegova družina, gorak	A
črnimi perutnicami, izteguje vrat in opazuje	nemara	zelo pozorno, kaj se godi pod njim. Niža se	A
mogoče pozneje v dnevih popolnega ponižanja,	nemara	v tisti zimi, ko je kazal toplomer dvajset stopinj	A
nisva imela, je bila tako božja volja. Saj je	nemara	še bolj prav tako.Če bi bili sinovi, bi bili	A
Šimen,« pravi, »menda govorim zaman, tebe ni	nemara	več tukaj, tudi tvoje kosti so segnile in jih	A
kraljica nebes, kakor bi jo bila že nekje videla,	nemara	meseca maja, pred leti nekoč, v javnem parku	A
Prisede in oče in mati sta vesela in si mislita:	Nemara	vzame eno z najinih ram.Drugi večer, tretji	A
mimoidočega natakarja in ga vprašal, če ima	nemara	na prodaj kako vstopnico za večerno gledališko	A
tisti veliki žametasti album za fotografije.	Nemara	je listala po njem, gledala davne znanke in	A
izvoli izpregledati Vaše blagorodje, ker sem	nemara	nehote ... vznemiril ... Sedel je v mračen kot in	A
vpraša znanka iz teme. »Sem,« pravi mati, »pa	nemara	to pot zadnjič.Dozdaj sem doma računala in računala	A
muren, potem kakor slavec ali lastovica. Toda	nemara	ni še zunaj živega glasu, ker je naletaval še	A
gotovo, da leži oče na smrtni postelji, če že ni	nemara	mrtev.A predvsem je bilo treba premisliti, kako	A
Kaj vedo kmetje, sem si rekel.	Nemara	je hipna slabost, mogoče ni kap.Bog daj, da	A
nikoli dosegel in menda nikoli ne bom, kar pa je	nemara	baš zaradi tega tako lepo in očarljivo in nebeško	A
Ali pa tudi ne!	Nemara	se preklada po topli postelji, misli sem in	A
In oče moj je doma ves nataknjen, pa bo šel	nemara	nad mamo in se z njo prepiral zaradi mene.Kar	A
omalovaževal, bi bila ona tiščala za mano.	Nemara,	da bi bil njen mož.Tako ji ni bilo treba, ker	A
ima o meni Dana, ko pride obiskat mojo ženo.	Nemara	se pripravlja Dana v mislih na sestanek.Po dolgih	A
ni tako zgubljena zakonska žena, kakor bi se	nemara	marsikomu po krivem dozdevalo.Ozre se po postelji	A
moji ženi je vse umirjeno ... kaj se čudiš?«	Nemara	sem res nerodno izrazil z obrazom začudenje	A
maram iskati. Resnica mi je nad vse, to je	nemara	moja edina čednost.Ženske pa so moje pogubljenje	A
nikoli ne bom, kar pa . / . / stran 28 . / je	nemara	baš zaradi tega tako lepo in očarljivo in nebeško	A
gotovo, da leži oče na smrtni postelji, če že ni	nemara	mrtev.A predvsem je bilo treba premisliti, kako	A
Kaj vedo kmetje, sem si rekel.	Nemara	je hipna slabost, mogoče ni kap. Bog daj, da	A
kje morda kako okno odprto, ali če bi ne videl	nemara	kje kake glave.Stopil je v vežo, obrisal čevlje	A
moji ženi je vse umirjeno ... kaj se čudiš?«	Nemara	sem res nerodno izrazil z obrazom začudenje	A
vpraša znanka iz teme. »Sem,« pravi mati, »pa	nemara	to pot zadnjič.Dozdaj sem doma računala in računala	A
ni tako zgubljena zakonska žena, kakor bi se	nemara	marsikomu po krivem dozdevalo.Ozre se po postelji	A
Ena od tistih šetalk, ki je mnenja, »da ga	nemara	vseeno vidi«, se ozre vanj z ostrim, preiskujočim	A
presledka. Za mizami sede preprosti meščani,	nemara	obrtniki, mali trgovci in nizki uradniki.S seboj	A
čul, bi se mu nasmehnil, zakašljal bi mogoče,	nemara	ga ošvrknil s sladkoironičnim pogledom.Pa bi	A
minulosti, ki se ji je tako ali tako skvarila,	nemara	slišati nobena!Tako je!«	A
začne sesljati. Pri tem pomisli, da bi Uri	nemara	znal potešiti njeno željo po nežnem, dolgotrajnem	A
vedela, da jo je opazoval skozi kukalnico.	Nemara	bi bila celo ponosna na to, da je pri njem zbudila	A
topoumnega opravnika kakšnega bedastega opravila.	Nemara	bi postal nadzornik ogrevanja in ohlajevanja	A
čeprav si bo njegov prihod po svoje razlagala.	Nemara	pa bi se ji moral zaupati.Pa bi sploh razumela	A
Želi si ga prav tako kot on nje.	Nemara	je celo nekoliko zaljubljena.Kolikor so lahko	A
(: Kaj si potem? Si duh	nemara?	): Zanikujem. (: Potem si nič.	A
Popolnoma obnemi v nenavadnem spoznanju, da	nemara	res nekomu ali nečemu odjeda čas in prostor	A
vendar hiba, ali ni?« Eva se zamisli: sanje so	nemara	res hiba in na Zemlji bi bila njena dolžnost	A
Če sploh kaj počno.	Nemara	pa človeštvo v resnici sploh nič več ne počne	A
Poskuša lahko še z zvezo z Zemljo.	Nemara	pa bo Sumar le sprejel njegovo sporočilo.Morda	A
Na Brindo je po svoje sicer navezan.	Nemara	jo ima celo rad.Žalostno je samo to, da ona	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani