nova beseda iz Slovenije
njegovim neprestanim lazenjem čez mejo mora | nekaj | tičati.Nekakšno iskanje ali pa nekakšen obup | A |
stisnjen in čutim silno potrebo, da bi se mi | nekaj | pripetilo.In v takih dnevih bi se najrajši ubil | A |
Pomisli, saj že cela štiri leta nisem nič slišal. | Nekaj | se je v tem času na vsak način pripetilo«, | A |
Tam po zimi, malo pred božičem je bilo, so | nekaj | čvekali, da se je od nekod pritepel divji merjasec | A |
je Ludvika nemalo zmedlo. Zlecnil se je in | nekaj | zajecljal.Z izgubljenim pogledom je pogledal | A |
se mora na vsak način vrniti domov. Ada ga je | nekaj | časa mirno poslušala, potem pa je rekla, da | A |
Ludvik ne lazi kar tako čez mejo in da more | nekaj | za tem tičati. Ampak Ada, ta presneta deklina | A |
stranstva deležni v precejšnji meri. Kajenje je res | nekaj | sijajnega.Človek se lepo sprehaja po gozdu, | A |
svojega rahlega zdravja; saj se z njim dogaja prav | nekaj | podobnega.Tudi njega nekdo hlastno vleče vase | A |
ogorek, ostanek toliko opevane cigarete, res | nekaj | tako ničevega in tako brezpomembnega kakor berač | A |
in me poprosil za cigareto. Takrat sem imel | nekaj | denarja; oče me je bil prišel obiskat, mi dal | A |
dejal. Potegnil sem še enkrat, potem pa je | nekaj | težkega padlo vame.Spomnil sem se, da je za | A |
tlel, postajal od trenutka do trenutka manjši. | Nekaj | pač moram ukreniti dokler je še čas; toda kaj | A |
Ne vem. | Nekaj | se pač mora pripetiti sredi tega molka.Čakal | A |
od Miloša, da boste vedeli. Imeli boste vsaj | nekaj | za spomin.« Ob teh besedah sem obstal | A |
zaživeti, pa sem poprosil jetniškega kaplana | nekaj | knjig.Prinesel mi je Dostojevskega Zločin in | A |
tega; še pomislil nisem na to. Prinesel vam bom | nekaj | lahkega«. In prinesel mi je Dickensove | A |
Nasmehnil sem se. Da, spremenila se je, a | nekaj | ji je vendarle še ostalo: ker je mnogo brala | A |
In to smo že vnaprej vedeli. | Nekaj | časa je prav po kramarsko cincal. Klanjal in | A |
premisleka mislili in verjeli, da je človek | nekaj | kar tako tjavdan ... nekaj, kar tiho gara ... kakor | A |
verjeli, da je človek nekaj kar tako tjavdan ... | nekaj, | kar tiho gara ... kakor pohleven vol, ki dan za | A |
Namršila je obrvi in glasno zajela sapo. Hotela je | nekaj | vzklikniti, pa si je premislila, ker ji je pogled | A |
in kako da tam ni fašistične sodrge. Potem je | nekaj | zamrmral.Ujela sem, da je imenoval Travnikarjevega | A |
obrisal pot in pogrknil. Vedela sem, da ima še | nekaj | za bregom, pa da mu beseda ne gre z jezika. | A |
Šla sva iz hiše. Postala sva | nekaj | časa pod tepko na dvorišču ter gledala v Idrijco | A |
sem čutil stanovitno, trdno domačo zemljo; za | nekaj | trenutkov se je vse, o čemer mi je govorila | A |
tolminske grape!« sem zamrmral sam pri sebi. » | Nekaj | silnega, privlačnega je v njih.« »Kako | A |
taka ženska vé!« je dodala po kratkem molku. » | nekaj | pa le vé ... ali pa občuti.«Spet je pomolčala | A |
in na Krn ... Meni je bilo tako čudno, da me je | nekaj | kar grabilo tu notri,« je rekla teta ter se | A |
Drugače bo. | Nekaj | mora teh sedemsto ljudi pridelati.Nekaj za vse | A |
Nekaj mora teh sedemsto ljudi pridelati. | Nekaj | za vse.Zato bodo zgradili tovarne. | A |
vrata. Kar vsi hkrati so silili v hišo, pa je | nekaj | časa trajalo, preden so z naperjenimi puškami | A |
vse hudo premeril, se grdo našobil in jezno | nekaj | vprašal.Bichi se je uslužno okrenil k njemu | A |
častnika s svojimi sivimi očmi. Častnik je | nekaj | časa stiskal ustnice, potem pa ga je udaril | A |
sem vprašal, ker se mi je v tem napadu zdelo | nekaj | nepremišljenega, čeprav je bila noč. | A |
Teta ni silila vame. Sedela je še | nekaj | časa in gledala po dolini.Potem pa je nenadoma | A |
Spravil se je na vse štiri in tako obstal. | Nekaj | časa so se mu krohotali, potem pa so mu dali | A |
Kakor bi človek ušel iz njih! Obrekar je | nekaj | časa lovil sapo, potem pa je pogledal psa, se | A |
bil je v uniformi in s puško. Najbrž bi rad | nekaj | spregovoril, kakor je to videl pri partizanskih | A |
pogrebih, toda nemara ni maral zaradi učitelja. | Nekaj | časa je stiskal čeljusti in solze je imel v | A |
izgubljen, da ga niso pustili niti k pogrebu. | Nekaj | dni so ga možje varovali, da si ne bi storil | A |
»Še ne?« se je rahlo oddahnil. »Ampak | nekaj | koreninic se pa že vidi, kaj?« Prikimal | A |
odgnal, me je prijela radovednost. Moralo je biti | nekaj | nenavadnega, in ker nisem smel poslušati, celo | A |
nenavadnega, in ker nisem smel poslušati, celo | nekaj | takega kar ni bilo za otroška ušesa.Tudi to | A |
šele nato počasi premaknil. Stopil je samo | nekaj | korakov in spet obstal; pogledal je čez reko | A |
ali je kaj čudno, če je zavrelo tudi v meni? | Nekaj | časa sem Ravničarja tolažil, potem pa sem žolčno | A |
k zadnjemu topolu. Temnikar, ki je ves čas | nekaj | premleval, je stopil za njim. Položil | A |
kmalu sem stal pri treh svežih, belih štorih. | Nekaj | trenutkov sem stal nepremično. Potem sem se | A |
začel vrteti po dvorišču. Objestno je premetal | nekaj | hlodov, nato pa je stopil po sekiro in začel | A |
pritožila ne učiteljici ne materi. Včasih je po | nekaj | dni stala ob strani in samo gledala, kako so | A |
Milica je klečala pri obhajilni mizi, komaj | nekaj | korakov od njega.V cerkvi je dišalo po vosku | A |
zravnal in ji pogledal v obraz. Hotel je reči | nekaj | smešnega, hotel se je fantovsko pošaliti, pa | A |
velika samotna ptica, siva čaplja. »Ali to res | nekaj | pomeni?« se je vprašal. Skrajšal je korak in | A |
še bolj prihulil in se ritensko umaknil še za | nekaj | korakov, da bi ostal dobro skrit.Puško je položil | A |
zvok njenega glasu še brni v zraku. Milica je | nekaj | trenutkov stala nepremično, nato je skočila | A |
bal, da bo Milica vsak hip vstala in odšla. | Nekaj | je moral reči.Toda kaj naj reče? | A |
Milica je obstala in se obrnila. | Nekaj | časa sta se gledala molče, nato je zakričala | A |
»Čaplja ... Ne, čaplja | nekaj | pomeni.Če je priplavala takrat... in če je zdaj | A |
precej dolgo, nato je prijel puško in se pomaknil | nekaj | korakov naprej.Obstal je pri drugem drevesu | A |
drobile vedno hitreje in hitreje. Venček je | nekaj | trenutkov stal nepremično in kakor začarano | A |
je sicer prismoda, toda naposled vendar lahko | nekaj | pomeni.Prav je, da je nisem zadel! ...« | A |
‘Tam tudi žive pokopavajo. Sicer pa sem | nekaj | slišal, da jih sploh ne pokopavajo.Preveč jih | A |
sem se in izbuljila oči v temo. Tedaj pa mi je | nekaj | zašepetalo:‘Če ohraniš njegovo obleko, se vrne | A |
neomajni mir domačije. Za mojim hrbtom je | nekaj | škrtnilo.Moje uho je takoj spoznalo šum. | A |
se bojim, da bo ponovil vprašanje. Treba je | nekaj | reči, da bi ga prehitel.Pa me on prehiti: | A |
davi v grlu in še me je sram. Ne, zdaj moram | nekaj | reči.Toda kaj ? | A |
- Nič, nič, - pravim. - General je povedal | nekaj | vrstic iz Tennysonove balade, ki opeva hrabro | A |
obrazom. 19 . / . / očmi daje vedeti, da mi bo | nekaj | povedal.In ko pogoltne grižljaj, pove z najbolj | A |
verjetno ni še nobenega ubil, pesmi pa je nemara že | nekaj | prebral.Otožen je bil. | A |
Po njegovi smrti pa je bila moja. Samo | nekaj | mesecev je v njej ležala Kadetka. »Kadetka | A |
trinajst let. In že takrat je dihalo od nje | nekaj | vabljivega.In kako se je pogovarjala z mano | A |
m'apristi in mezzo al petto! Preskočil je | nekaj | vrstic, ki si jih ni bil zapomnil.To vrstico | A |
Čuden otrok ... V njenem glasu bo zvenelo | nekaj | takega, čemur se ni mogoče upirati, nekaj neznanega | A |
zvenelo nekaj takega, čemur se ni mogoče upirati, | nekaj | neznanega, nekaj usodnega.Zato ga te besede | A |
čemur se ni mogoče upirati, nekaj neznanega, | nekaj | usodnega.Zato ga te besede zmeraj pretresejo | A |
Zato ga te besede zmeraj pretresejo. | Nekaj | časa bo trzal z nosom, nato pa bo s komaj zadržanim | A |
njega prodrla nekam v daljavo ter bi tam brala | nekaj | takega, kar je njemu še skrito.Stenska ura bo | A |
- Počakaj! Samo še | nekaj | ti povem.Tudi prejšnji teden jo je pretepel | A |
ga je zadržal oče. | Nekaj | bi te še rad vprašal. Modrijan se je | A |
stopil za njim. Pob je začutil, da mu namerava še | nekaj | reči, zato se je podvizal skozi izbo in skozi | A |
Čeprav je pob še pravkar mislil, da bo oče | nekaj | povedal, in je tudi čakal, kaj bo povedal, zdaj | A |
- Toda to še ni vse. Še | nekaj | drugega je. - Kaj pa je? - | A |
in v nogavicah odšel iz sobe. Vrnil se je v | nekaj | minutah z naročjem starih šolskih knjig in jih | A |
kakor bi bila narava nameravala ustvariti res | nekaj | nenavadno velikega, pa bi ji pri delu zmanjkalo | A |
o takih stvareh. Toda odmaknil se je komaj | nekaj | korakov, ko se je po travniku razlil razkričani | A |
in pokazala svoje ravne bele zobe. - No, no, | nekaj | čekanov imam pa še! -se je hudomušno zrepenčil | A |
- Toliko jih je res še, da bi lahko pozobal | nekaj | češenj.Boš vzel? | A |
je odkimal tesar. - In če bi hotel, da bi mi | nekaj | zaleglo, bi moral pozobati vse, kar imaš.Sicer | A |
Mudi se mi. Bom že jutri spet prišel za | nekaj | uric. Teta Anca jo je naglo drobila | A |
- Ura bo komaj osem. | Nekaj | trenutkov je bila v hiši popolna tišina.Nato | A |
Slišal sem, da se je vrnil v sobo k mami. | Nekaj | trenutkov sta se tiho pogovarjala, potem pa | A |
sunkovito in planil kvišku, ker sem začutil | nekaj | mrzlega za vratom.Zraven mene je sedela znana | A |
izbo, z vejico zelenike pokropili mamo, obstali | nekaj | trenutkov nepremično, se nato pomaknili k vzglavju | A |
zlomljeni glas. In tedaj sem začutil, kako se je | nekaj | s tako sunkovito močjo odtrgalo od mojega srca | A |
je bilo v mojem pogledu, toda moralo je biti | nekaj | nenavadnega, ker se je Kadetka z obema rokama | A |
zaškripali na izlizanem kamnu, ko je iztegnil noge. | Nekaj | trenutkov je bilo vse tiho, nato pa se je oglasila | A |
Najboljši človek je slab ... a tudi v najslabšem je | nekaj | dobrega ...Sicer pa, kaj ima kri opraviti z dobroto | A |
je zadovoljno rekla Kadetka. Pomolčala je | nekaj | trenutkov, nato pa je vzdihnila:- Bogve kakšna | A |
belilo, vidva pa pojdita po mivko, da naredimo | nekaj | tenke malte, če bo treba kaj ometati. | A |
Kadetki pa sem rekel, naj gre k potoku po | nekaj | listov črnega lapuha, da z njim pokrijeva samokolnico | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |