nova beseda iz Slovenije
načela ugodja: trudiš se toliko, kot ti dopušča | načelo | ugodja, ko začne "boleti", odnehaš oziroma, | C |
velja maksima tvoje volje vselej hkrati kot | načelo | obče zakonodaje" nič manj nedvoumno ne kaže | C |
priznava kot edino merilo "dobrosti" zakona | načelo | ugodja.Toda na ravni smotra, maksimiranja ugodja | C |
voljo bi lahko sicer rekli, da je določujoče | načelo | delovanja, ki izvira iz predstave smotra. Delovati | C |
zaželenosti predmeta občutek ugodja oziroma neugodja. | Načelo | ugodja je po Kantu zakon dobrega kot Wohl, tj | C |
delovanja nasploh, ki edina lahko služi volji kot | načelo, | to se pravi, nikdar ne smem narediti ničesar | C |
naleti na neki zakon". Gola zakonitost ni edino | načelo, | ki lahko določa voljo, temveč tisto, ki jo mora | C |
tistega, ki si ga daje ona sama. Po Kantu torej | načelo | nravnosti ne more biti nič drugega kot avtonomija | C |
razloga, grundlos. Subjekta tako ne določa | načelo | zadostnega razloga, pač pa volja, ki jo Schopenhauer | C |
radikalne diskontinuitete, ki odpre prostor, kjer | načelo | dobrega razloga ravno umanjka, odpove.V etiki | C |
gibalo subjektovega delovanja Dobro, natančneje, | načelo | ugodja, homeostaze, Freud pa odkrije kot gibalo | C |
želja, če ne smemo dovoliti, da nas za nos vodi | načelo | ugodja, ki išče zadovoljitev na najbolj nemogočih | C |
status, ki naj bi mu ga Kant odrekal: formalno | načelo | Kantove etike, na katerem temelji njena univerzalnost | C |
meje, ki jih subjektovi dobrobiti postavlja | načelo | ugodja. Kantova radikalna intervencija v polje | C |
sam subjekt ponovno rodi z dejanjem, katerega | načelo | in izvir je njegova volja, potem se zdi, da | C |
Razlika je le v tem, da je pri Kantu edino | načelo | volje spoštovanje forme univerzalnega, uma, | C |
da je strukturno nezadovoljen, ker je njegovo | načelo: | hočem več! Za kritike te interpretacije naj | C |
oziroma negativno razmerje. Pri tem je bilo prvo | načelo, | upoštevano praktično v vseh obračunih, ločevanje | C |
Struktura konteksta je bila odvisna od tega, katero | načelo | je bilo izbrano kot prednostno oziroma na kakšen | C |
omogoča precizno opredelitev. V celoti podpiram | načelo, | ki ga je pred skoraj pol stoletja priporočil | C |
V sodobni poeziji prevladuje transformativno | načelo | v pesniških postopkih.Umetno določa prevzemanje | C |
simulacij slik (je tudi slikar); multimedialno | načelo | v poeziji uresničuje z zaporejanjem besede, | C |
reference postanejo v 20. stoletju "vodilno | načelo | v kompoziciji besedil" (Juvan 1987: 103), predvsem | C |
pesniškem ustvarjanju razvije svoje osnovno poetično | načelo: | inverzno kontrastnost med zunanjo in notranjo | C |
pesniški postopek, ki ga Taufer uporablja kot | načelo | pars pro toto tudi ob povezavi z ljudsko pesmijo | C |
nemškega jezika, ker jim je bilo najpomembnejše | načelo | v življenju poslovni uspeh. Po drugi strani | C |
meso vedno prodali, sami pa so jedli slabšega. | Načelo, | da so najprej poskrbeli za stranko, šele potem | C |
madžarski državni zakon. Po njem so imele cerkve | načelo | "sinodalne in presbiterialne strukture".To je | C |
Tekstura - Tekstura - dinamično | načelo | slovstvene folklore - Dramska razsežnost slovstvene | C |
depersonalizacije, ki spominja na anonimnost in | načelo | kolektivnosti v folklornem pripovedništvu.In | C |
poudarja avtonomijo oblike, po drugi strani njegovo | načelo | oblikovanja - vsakokratni ustvarjalni duh - | C |
tipi v precepu zemljepisno-zgodovinske metode | Načelo | idealnih tipov je v teorijo vpeljal M. Weber | C |
si tudi v tej vedi deduktivno in induktivno | načelo | še danes krepko konkurirata. 1. | C |
ruski formalisti. Tomaševski uvede dinamično | načelo | dojemanja žanrov, torej dojemanja, ki ne dopušča | C |
c) po kompoziciji. To | načelo | urejanja je potrebno dopolnilo prejšnjih dveh | C |
prvotnih (izvirnih) in drugotnih formah. To | načelo | urejanja je za žanrsko teorijo in poetiko velikanskega | C |
igrske, plesne). V prozni folklori je temeljno | načelo | delitve na tako, v katero se ne verjame, in | C |
pri raziskovanju literature, ker "produktivno | načelo | uzaveščanja in dopolnjevanja obstoječih literarnovrstnih | C |
TEKSTURA - DINAMIČNO | NAČELO | SLOVSTVENE FOLKLORE Uvod | C |
Sinkretičnost slovstvene folklore narekuje metodološko | načelo, | da ne literarnozgodovinska ne jezikoslovna teoretična | C |
kontaktne in tehničnega tipa komunikacije in | načelo | Viktorja E. Guseva o sinkretičnosti slovstvene | C |
nekaj poudarkov. Kako bistveno konstitutivno | načelo | folklornega dogodka je izvajanje znanim sprejemalcem | C |
pisateljskih zmožnosti na njihovih tekstih". Če drži | načelo, | da so tudi pripovedovalci iz ljudstva lahko | C |
da se pri starejših zapisih in prepisih to | načelo | ne bo dalo strogo upoštevati, ker so ga zbiralci | C |
bi moralo tudi za znanstveno izdajo veljati | načelo, | naj bo zapis sicer verna slika besedila z narečnimi | C |
problematika daje vtis, da si deduktivno in induktivno | načelo | v tej zvezi krepko konkurirata. 1. | C |
TEKSTURA - DINAMIČNO | NAČELO | SLOVSTVENE FOLKLORE Tokrat gre za vprašanje | C |
Sinkretičnost slovstvene folklore narekuje metodološko | načelo, | da ne literarnozgodovinska ne jezikoslovna teoretična | C |
kontaktne in tehničnega tipa komunikacije in | načelo | Viktorja E. Guseva o sinkretičnosti slovstvene | C |
strelnega orožja je po začetku 17. stoletja vendarle | načelo | ugled konjenice. V organizacijskem smislu pa | C |
posredovanju preteklih dogodkov. V grškem svetu je to | načelo | po osamosvojitvi zgodovine od mitologije historía | C |
materije. V rimskem svetu pa je to (prvotno) | načelo | kronologija ‐ sosledje dogodkov skozi čas; pri | C |
kateri koli pisec pred njim uveljavil »moderno« | načelo, | da mora biti zgodovinopisje usmerjeno predvsem | C |
podrejal snovi oziroma predmetu razprave; njegovo | načelo | je bilo »Drži se predmeta razprave in besede | C |
izkušnjami sedanjosti. Srednjeveško tipologijo vodi | načelo, | ki ga ameriški zgodovinar Tom Driver imenuje | C |
ki ga ameriški zgodovinar Tom Driver imenuje » | načelo | sodobnosti«, v katerem čas in zgodovinsko dogajanje | C |
človeških idej, sistem naravnega prava ljudstev, | načelo | idealne večne zgodovine (storia ideale eterna | C |
navdušili predvsem zgodovina človeških idej in | načelo | idealne večne zgodovine, po katerem potekajo | C |
ljudje (kar je prvo zgoraj napisano neizpodbitno | načelo) | in da je zato treba poiskati načine za spreminjanje | C |
opozarjali, da je s svojim načinom zanemaril | načelo | vzročnosti oziroma da je v spogledovanju z zamišljenim | C |
sestavni del strokovnosti. Kritičnost mu ni zgolj | načelo | delovne metode ali instrument spoznavanja, temveč | C |
mogoče meriti na vatle. Na to odgovarjamo, da to | načelo | velja le pri abstraktnem razmišljanju.Ko govorimo | C |
v zgodovini tako na široko uveljavilo staro | načelo | delitve dela.Politični zgodovinar, nekoč skorajda | C |
zgodovinskih pristopov k problemu časa v zgodovini je | načelo | dolgoročne perspektive tako nekoliko nerodno | C |
dokazal verjetnost te hipoteze, ki sicer tvori | načelo, | ki prežema mojo knjigo Metahistory.Upam pa | C |
kar bi lahko označili kot bistvo preteklosti ‐ | načelo, | ki bi v preteklosti (ali vsaj v delu preteklosti | C |
vsaj metodološki kriterij, to pa je predvsem | načelo | avtopsije; vsebinskemu kriteriju bi se odrekli | C |
po doslednem uveljavljanju načela enakosti. | Načelo | enakosti pomeni, da razlikovanje, ki ne bi izhajalo | C |
kako izključiti pristranskost in zagotoviti | načelo | enakosti.Načelo enakosti, ki je temeljno pravno | C |
pristranskost in zagotoviti načelo enakosti. | Načelo | enakosti, ki je temeljno pravno in tudi civilizacijsko | C |
ki je temeljno pravno in tudi civilizacijsko | načelo, | je pogoj za korektnost vsakega postopka in se | C |
nekaj načel: Prvo in hkrati najpomembnejše | načelo | je: osredotočimo se na naše prednosti. Iz | C |
se na naše prednosti. Iz tega izvira drugo | načelo, | ki pravi: delujte tam, kjer ste lahko najuspešnejši | C |
področju, da ni popolnoma neuk na njem. Tretje | načelo | je zelo pomembno: analiza povratnih informacij | C |
smotrno razdelitev dela smatrajo za temeljno | načelo | managementa, katerega upoštevanje vodi v učinkovito | C |
treba natančno opredeliti združbo in ugotoviti | načelo | ali mero njene uspešnosti.Na uspešnost podjetja | C |
Predmet je poslovanje celotnega podjetja, | načelo | ali mera odločanja pa uspešnost poslovanja. | C |
primeri bodo prišli do tebe...” S tem je postavljeno | načelo | delegiranja. V Grčiji je Sokrat (469-399 pred | C |
strani podjetja 4. enotnost ukazovanja; to | načelo | je v nasprotju s Taylorjevim funkcionalnim ravnalnim | C |
decentralizacijo 9. hierarhija ali skalarno | načelo; | pomeni, da veriga povezanosti povezuje vrh z | C |
Principles of Organization. Zanj je najvišje | načelo | managementa koordinacija in vključuje vsa ostala | C |
in sestavljajo verigo ukazovanja ali skalarno | načelo, | 3. člani združbe so kadrovani na podlagi tehnične | C |
gre pri širitvi teh področij za poseganje v | načelo | odgovornosti uprave za poslovanje, in priporoča | C |
gibkosti (fleksibilnosti) planov sploh prvo | načelo | planiranja. Nobenega smisla nima izdelovati | C |
ni mogoče vedno maksimirati ter da velja tudi | načelo | zadovoljivosti, dovolj ugodnega, zadostnega | C |
spreminjajočem se okolju, se čedalje bolj uporablja | načelo | decentralizacije, ki se kaže v vedno večji avtonomiji | C |
proizvodnje je osnova za organiziranje funkcij. | Načelo, | ki ga pri organiziranju upoštevamo, je avtonomna | C |
najpomembnejša tri temeljna načela: enotnost ukazovanja, | načelo | hierarhije in načelo vodstvenega razpona.Zelo | C |
načela: enotnost ukazovanja, načelo hierarhije in | načelo | vodstvenega razpona.Zelo pomembno je, da manager | C |
morali zaposlenih. V matrični organiziranosti to | načelo | ni v celoti izvedljivo.Po njem se ne ravnajo | C |
je do večje prožnosti v organiziranosti. | Načelo | hierarhije.Naloge morajo biti jasno delegirane | C |
drugačne komunikacijske in informacijske sisteme. | Načelo | enotnosti ukazovanja predvideva, da morajo | C |
morajo zaposleni imeti samo enega vodjo. | Načelo | hierarhije predpostavlja čisto in nepretrgano | C |
strukturo organiziranosti. . / . / stran 434 . / | Načelo | vodstvenega razpona.Načelo vodstvenega razpona | C |
Načelo vodstvenega razpona. | Načelo | vodstvenega razpona je staro toliko, kot je | C |
istojnosti z odgovornostjo za dosežene rezultate. | Načelo | vodstvenega razpona terja omejeno število ljudi | C |
odgovarja na vprašanje, kako se uresničuje temeljno | načelo | gospodarjenja, to je t.i. načelo “minimax”. | C |
uresničuje temeljno načelo gospodarjenja, to je t.i. | načelo | “minimax”.Izrazimo ga lahko na dva načina: | C |
produktivnost dela, ekonomičnost in rentabilnost. | Načelo | produktivnosti zahteva doseganje čim večje količine | C |
količine poslovnih učinkov v enoti delovnega časa, | načelo | ekonomičnosti čim nižjih stroškov na enoto poslovnega | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |